Eden glavnih virov ogroženosti morskih ptic je zagotovo prilov, vendar stopnja umrljivosti zaradi nenamernega prilova za morske ptice ni raziskana, saj ne obstaja organizirano redno spremljanje njihovega zapletanja v ribiške mreže. V morskih vodah v pristojnosti R Slovenije so znani le posamični in slučajni primeri zapletanja sredozemskega vranjeka (Gulosus aristotelis desmarestii). Ker na podregionalni in nacionalni ravni mejne vrednosti niso še določene za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja nobene vrste morskih ptic v morski podregiji Jadransko morje – pododdelek severno Jadransko morje (GSA 17) po merilu D1C1.

Mejne vrednosti za to merilo na nacionalni ravni še niso določene, zato trenutno ni možno oceniti stanja teh vrst po merilu D1C2 za območje morskih voda. Ker ni dolgoročnih serij podatkov, ni možno oceniti niti trendov.

V razpoložljivih poročilih ali objavljenih virih bazičnih podatkov ni na razpolago. Glede na to, da na regionalni, podregionalni in nacionalni ravni ni določenih mejnih vrednosti za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja morskih ptic po merilu D1C3 na območju podregije Jadransko morje.

Podatki o morskih pticah so razpoložljivi predvsem v gnezditvenem obdobju, vendar le za glavna gnezdišča (Sečoveljske soline, Škocjanski zatok). Sicer konkretnih podatkov o razširjenosti morskih ptic izven obdobja gnezdenja ni. Glede na to, da na regionalni, podregionalni in nacionalni ravni ni določenih mejnih vrednosti za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja morskih ptic po merilu D1C4.

Čeprav poteka redni monitoring gnezdenja in prezimovanja morskih ptic v R Sloveniji v daljšem časovnem obdobju na nekaterih lokalitetah, ti podatki trenutno ne zadoščajo za oceno stanja populacij morskih ptic po merilu D1C5.

Eden glavnih virov ogroženosti morskih ptic je zagotovo prilov, vendar stopnja umrljivosti zaradi nenamernega prilova za morske ptice ni raziskana, saj ne obstaja organizirano redno spremljanje njihovega zapletanja v ribiške mreže. Ker na podregionalni in nacionalni ravni mejne vrednosti niso še določene za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja nobene vrste morskih ptic v morski podregiji Jadransko morje – pododdelek severno Jadransko morje (GSA 17) po merilu D1C1.

Mejne vrednosti za to merilo na nacionalni ravni še niso določene, zato trenutno ni možno oceniti stanja teh vrst po merilu D1C2 za območje morskih voda. Ker ni dolgoročnih serij podatkov, ni možno oceniti niti trendov.

V razpoložljivih poročilih ali objavljenih virih bazičnih podatkov ni na razpolago. Glede na to, da na regionalni, podregionalni in nacionalni ravni ni določenih mejnih vrednosti za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja morskih ptic po merilu D1C3 na območju podregije Jadransko morje.

Podatki o morskih pticah so razpoložljivi predvsem v gnezditvenem obdobju, vendar le za glavna gnezdišča (Sečoveljske soline, Škocjanski zatok). Sicer konkretnih podatkov o razširjenosti morskih ptic izven obdobja gnezdenja ni. Glede na to, da na regionalni, podregionalni in nacionalni ravni ni določenih mejnih vrednosti za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja morskih ptic po merilu D1C4.

Čeprav poteka redni monitoring gnezdenja in prezimovanja morskih ptic v R Sloveniji v daljšem časovnem obdobju na nekaterih lokalitetah, ti podatki trenutno ne zadoščajo za oceno stanja populacij morskih ptic po merilu D1C5.

Eden glavnih virov ogroženosti morskih ptic je zagotovo prilov, vendar stopnja umrljivosti zaradi nenamernega prilova za morske ptice ni raziskana, saj ne obstaja organizirano redno spremljanje njihovega zapletanja v ribiške mreže. Ker na podregionalni in nacionalni ravni mejne vrednosti niso še določene za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja nobene vrste morskih ptic v morski podregiji Jadransko morje – pododdelek severno Jadransko morje (GSA 17) po merilu D1C1.

V razpoložljivih poročilih ali objavljenih virih bazičnih podatkov ni na razpolago. Glede na to, da na regionalni, podregionalni in nacionalni ravni ni določenih mejnih vrednosti za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja morskih ptic po merilu D1C3 na območju podregije Jadransko morje.

Podatki o morskih pticah so razpoložljivi predvsem v gnezditvenem obdobju, vendar le za glavna gnezdišča (Sečoveljske soline, Škocjanski zatok). Sicer konkretnih podatkov o razširjenosti morskih ptic izven obdobja gnezdenja ni. Glede na to, da na regionalni, podregionalni in nacionalni ravni ni določenih mejnih vrednosti za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja morskih ptic po merilu D1C4.

Čeprav poteka redni monitoring gnezdenja in prezimovanja morskih ptic v R Sloveniji v daljšem časovnem obdobju na nekaterih lokalitetah, ti podatki trenutno ne zadoščajo za oceno stanja populacij morskih ptic po merilu D1C5.

Eden glavnih virov ogroženosti morskih ptic je zagotovo prilov, vendar stopnja umrljivosti zaradi nenamernega prilova za morske ptice ni raziskana, saj ne obstaja organizirano redno spremljanje njihovega zapletanja v ribiške mreže. Ker na podregionalni in nacionalni ravni mejne vrednosti niso še določene za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja nobene vrste morskih ptic v morski podregiji Jadransko morje – pododdelek severno Jadransko morje (GSA 17) po merilu D1C1.

V razpoložljivih poročilih ali objavljenih virih bazičnih podatkov ni na razpolago. Glede na to, da na regionalni, podregionalni in nacionalni ravni ni določenih mejnih vrednosti za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja morskih ptic po merilu D1C3 na območju podregije Jadransko morje.

Podatki o morskih pticah so razpoložljivi predvsem v gnezditvenem obdobju, vendar le za glavna gnezdišča (Sečoveljske soline, Škocjanski zatok). Sicer konkretnih podatkov o razširjenosti morskih ptic izven obdobja gnezdenja ni. Glede na to, da na regionalni, podregionalni in nacionalni ravni ni določenih mejnih vrednosti za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja morskih ptic po merilu D1C4.

Čeprav poteka redni monitoring gnezdenja in prezimovanja morskih ptic v R Sloveniji v daljšem časovnem obdobju na nekaterih lokalitetah, ti podatki trenutno ne zadoščajo za oceno stanja populacij morskih ptic po merilu D1C5.

Eden glavnih virov ogroženosti morskih ptic je zagotovo prilov, vendar stopnja umrljivosti zaradi nenamernega prilova za morske ptice ni raziskana, saj ne obstaja organizirano redno spremljanje njihovega zapletanja v ribiške mreže. Ker na podregionalni in nacionalni ravni mejne vrednosti niso še določene za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja nobene vrste morskih ptic v morski podregiji Jadransko morje – pododdelek severno Jadransko morje (GSA 17) po merilu D1C1.

Mejne vrednosti za to merilo na nacionalni ravni še niso določene, zato trenutno ni možno oceniti stanja teh vrst po merilu D1C2 za območje morskih voda. Ker ni dolgoročnih serij podatkov, ni možno oceniti niti trendov.

V razpoložljivih poročilih ali objavljenih virih bazičnih podatkov ni na razpolago. Glede na to, da na regionalni, podregionalni in nacionalni ravni ni določenih mejnih vrednosti za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja morskih ptic po merilu D1C3 na območju podregije Jadransko morje.

Podatki o morskih pticah so razpoložljivi predvsem v gnezditvenem obdobju, vendar le za glavna gnezdišča (Sečoveljske soline, Škocjanski zatok). Sicer konkretnih podatkov o razširjenosti morskih ptic izven obdobja gnezdenja ni. Glede na to, da na regionalni, podregionalni in nacionalni ravni ni določenih mejnih vrednosti za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja morskih ptic po merilu D1C4.

Čeprav poteka redni monitoring gnezdenja in prezimovanja morskih ptic v R Sloveniji v daljšem časovnem obdobju na nekaterih lokalitetah, ti podatki trenutno ne zadoščajo za oceno stanja populacij morskih ptic po merilu D1C5.

Eden glavnih virov ogroženosti morskih ptic je zagotovo prilov, vendar stopnja umrljivosti zaradi nenamernega prilova za morske ptice ni raziskana, saj ne obstaja organizirano redno spremljanje njihovega zapletanja v ribiške mreže. Ker na podregionalni in nacionalni ravni mejne vrednosti niso še določene za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja nobene vrste morskih ptic v morski podregiji Jadransko morje – pododdelek severno Jadransko morje (GSA 17) po merilu D1C1.

Mejne vrednosti za to merilo na nacionalni ravni še niso določene, zato trenutno ni možno oceniti stanja teh vrst po merilu D1C2 za območje morskih voda. Ker ni dolgoročnih serij podatkov, ni možno oceniti niti trendov.

V razpoložljivih poročilih ali objavljenih virih bazičnih podatkov ni na razpolago. Glede na to, da na regionalni, podregionalni in nacionalni ravni ni določenih mejnih vrednosti za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja morskih ptic po merilu D1C3 na območju podregije Jadransko morje.

Podatki o morskih pticah so razpoložljivi predvsem v gnezditvenem obdobju, vendar le za glavna gnezdišča (Sečoveljske soline, Škocjanski zatok). Sicer konkretnih podatkov o razširjenosti morskih ptic izven obdobja gnezdenja ni. Glede na to, da na regionalni, podregionalni in nacionalni ravni ni določenih mejnih vrednosti za to merilo, trenutno ni možno oceniti stanja morskih ptic po merilu D1C4.

Čeprav poteka redni monitoring gnezdenja in prezimovanja morskih ptic v R Sloveniji v daljšem časovnem obdobju na nekaterih lokalitetah, ti podatki trenutno ne zadoščajo za oceno stanja populacij morskih ptic po merilu D1C5.