Member State report / Art9 / 2012 / D1-P / Slovenia / Mediterranean: Adriatic Sea
Report type | Member State report to Commission |
MSFD Article | Art. 9 Determination of GES (and Art. 17 updates) |
Report due | 2012-10-15 |
GES Descriptor | D1 Pelagic habitats |
Member State | Slovenia |
Region/subregion | Mediterranean: Adriatic Sea |
Reported by | Inštitut za vode Republike Slovenije / Institute for water of the Republic of Slovenia |
Report date | 2013-01-24 |
Report access | MADSI_MSFD9GES_20130425.xml |
GES component |
D1
|
1.5.2 Habitat volume |
1.6 Habitat condition |
1.6.1 Condition typical species |
1.6.1 Condition typical species |
1.6.2 Relative abundance |
1.6.2 Relative abundance |
1.6.3 Habitat condition |
1.6.3 Habitat condition |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Method used |
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.1. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.2. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 6.1. ni razvite metode MAD-SI-AA-11 9.1: V glavnem obdelava rezultatov posameznih meritev, razen Cd, Hg in PAH v školjkah-podatki ARSO za zadnjih 9 let, primerjava z Direktivo 2000/60/ES in Uredbama komisije EU št. 1881/2006 in 1259/2011, mnenje eksperta. MAD-SI-AA-11 8.1: Za morsko vodo obdelava rezultatov ARSO za zadnja 4 leta in primerjava z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 2008/105/ES in Uredbo o stanju površinskih voda (URL 14/2009).. MAD-SI-AA-11: za merilo 1.4 ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 1.5 ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 1.6 smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977), in določanju ekološkega stanja po Panayotidisu (Lipej in sod., 2007a). Za habitate v kamnitem infralitoralu se uporablja IHT indeks. Za ocena stanja obrežne ribje združbe pa gostota ustnač (število osebkov/100 m^2 transekta). MAD-SI-AA-11 5.1: merilo 5.1: pri definiciji GES za koncentracije hranilnih snovi v vodnem stolpcu smo upoštevali pristop po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju, nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. MAD-SI-AA-11 5.2: merilo 5.2: pri definiciji GES za neposredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja, pri koncentraciji klorofila a smo uporabili odvisnost pritisk/odziv). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. MAD-SI-AA-11 5.3: merilo 5.3: pri definiciji GES za posredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi pri ovrednotenju morskih travnikov: za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje smo določili referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti indeksa MMSkew na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja), meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977). Pri določanju koncentracij raztopljenega kisika smo na podalgi izvedenjsekga mnenja določili referenčne razmere (opisne) in tako tudi določili GES. MAD-SI-AA-11: merilo 6.2: Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977) MAD-SI-AA-11: merilo 7.1: ni razvite metode MAD-SI-AA-11: merilo 7.2: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.1: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.2: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.3: Za merilo 4.3 je razvita metrika. Dobro okoljsko stanje glede na kazalnik 4.3.1. opredeljujejo sledeče razmere: ko je letna geometrijska srednja vrednost biomase mezozooplanktona pod mejno vrednostjo. Mejna vrednost je večletna geometrijska srednja vrednost referenčnega obdobja za Tržaški zaliv, ki ji prištejemo eno standardno deviacijo. MAD-SI-AA-111: za merilo 8.2 je potrebna sinteza večih rezultatov iz različnih biomarkerjev, uporaben je dvostopenjski pristop (2-tier), kjer se najprej preveri splošni odziv in stanje ter glede na ta rezultat še bolj spcifični biomarkerji |
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.1. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.2. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 6.1. ni razvite metode MAD-SI-AA-11 9.1: V glavnem obdelava rezultatov posameznih meritev, razen Cd, Hg in PAH v školjkah-podatki ARSO za zadnjih 9 let, primerjava z Direktivo 2000/60/ES in Uredbama komisije EU št. 1881/2006 in 1259/2011, mnenje eksperta. MAD-SI-AA-11 8.1: Za morsko vodo obdelava rezultatov ARSO za zadnja 4 leta in primerjava z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 2008/105/ES in Uredbo o stanju površinskih voda (URL 14/2009).. MAD-SI-AA-11: za merilo 1.4 ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 1.5 ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 1.6 smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977), in določanju ekološkega stanja po Panayotidisu (Lipej in sod., 2007a). Za habitate v kamnitem infralitoralu se uporablja IHT indeks. Za ocena stanja obrežne ribje združbe pa gostota ustnač (število osebkov/100 m^2 transekta). MAD-SI-AA-11 5.1: merilo 5.1: pri definiciji GES za koncentracije hranilnih snovi v vodnem stolpcu smo upoštevali pristop po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju, nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. MAD-SI-AA-11 5.2: merilo 5.2: pri definiciji GES za neposredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja, pri koncentraciji klorofila a smo uporabili odvisnost pritisk/odziv). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. MAD-SI-AA-11 5.3: merilo 5.3: pri definiciji GES za posredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi pri ovrednotenju morskih travnikov: za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje smo določili referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti indeksa MMSkew na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja), meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977). Pri določanju koncentracij raztopljenega kisika smo na podalgi izvedenjsekga mnenja določili referenčne razmere (opisne) in tako tudi določili GES. MAD-SI-AA-11: merilo 6.2: Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977) MAD-SI-AA-11: merilo 7.1: ni razvite metode MAD-SI-AA-11: merilo 7.2: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.1: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.2: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.3: Za merilo 4.3 je razvita metrika. Dobro okoljsko stanje glede na kazalnik 4.3.1. opredeljujejo sledeče razmere: ko je letna geometrijska srednja vrednost biomase mezozooplanktona pod mejno vrednostjo. Mejna vrednost je večletna geometrijska srednja vrednost referenčnega obdobja za Tržaški zaliv, ki ji prištejemo eno standardno deviacijo. MAD-SI-AA-111: za merilo 8.2 je potrebna sinteza večih rezultatov iz različnih biomarkerjev, uporaben je dvostopenjski pristop (2-tier), kjer se najprej preveri splošni odziv in stanje ter glede na ta rezultat še bolj spcifični biomarkerji |
|||||||
Marine reporting units |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Feature |
|
|
|||||||
Criterion/indicator |
D1 |
1.5.2 |
1.6 |
1.6.1 |
1.6.1 |
1.6.2 |
1.6.2 |
1.6.3 |
1.6.3 |
GES description |
Ohranja se dobro stanje glede na Vodno direktivo (2000/60/ES) (dobro ekološko stanje) ter ugodno stanje glede na Direktivo o pticah (92/43/EGS) in Direktivo o habitatih (2009/147/ES).
|
Obseg in razporeditev habitatov je v skladu z naravnimi pogoji. Habitati zagotavljajo življenjski prostor vsem funkcionalnim skupinam v skladu z naravnimi pogoji. Raznolikost znotraj funkcionalnih skupin se ohranja. Redki in ogroženi habitati so ustrezno zaščiteni in ohranjeni.
|
|||||||
Threshold values |
|
|
|||||||
Threshold value unit |
Not relevant
|
klorofil a: mikro g/L
|
|||||||
Proportion of area to achieve threshold value |
-8888 |
-8888 |
|||||||
Reference point type |
NotReported |
NotReported |
|||||||
Baseline |
N/A
|
Trenutne referenčne razmere. V primeru kolenčaste cimodoceje imajo listi v referenčnih razmerah najkrajšo dolžino (v povprečju okoli 11 cm), frekvenčna porazdelitev dolžine listov pa je ln-normalna; MMSkew<0,15. Za pozejdonko je to gostota šopov nad 1100 šopov/m^2. Za habitatne tipe v kamnitem infralitoralu: IHT vrednosti nad 0,80. V referenčnih razmerah v združbi makroalg v zgornjem infralitoralu prevladujejo vrste iz rodu Cystoseira; EEIc vrednosti nad 8,9. Gostota usnač mora biti nad 50 osebkov/100m^2 transekta. Referenčne vrednosti za bentoške nevretenčarje mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m so definirane za posamezne metrike: AMBI = 1,34; Shannon Wienerjev diverzitetni indeks H' = 5,87; število ugotovljenih vrst S = 91. Za habitat vodnega stolpca so referenčne razmere naslednje: koncentracija klorofila a je okoli 0,15 µg/L (referenčne razmere za Jadransko morje, ugotovljene na podlagi modeliranja), fitoplankton se preko leta prekomerno ne namnoži (IE = 8 %), meduze imajo periodičnost pojavljanja 8 – 12 let.
|
|||||||
Assessment method |
N/A
|
Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977), in določanju ekološkega stanja po Panayotidisu (Lipej in sod., 2007a). Za habitate v kamnitem infralitoralu se uporablja IHT indeks. Za ocena stanja obrežne ribje združbe pa gostota ustnač (število osebkov/100 m^2 transekta). Pridobiti je treba nove podatke o mediolitoralnih združbah, da se bo lahko zaključil razvoj metodologije za oceno hidromorfološke spremenjenosti obalne črte na podlagi bentoških nevretenčarjev. Za vrednotenej stanja v habitatu vodnega stolpca se izračuna letno geometrijsko srednjo vrednost koncentracij klorofila a v μg/L v površinskem vodnem sloju, za ovrednotenje premika v sestavi vrst oz. skupin se izračuna indeks visokih abundanc fitoplanktona (IE)kot je opisano v Orlando Bonaca in sod. (2010) in Francé in sod. (2011), za zooplankton se izračuna večletno geometrijsko povprečje suhe mase.
|
|||||||
Development status |
Further development needed (expected to be operational by 2018 if adopted) |
Further development needed (expected to be operational by 2018 if adopted)
Manjkajoče mejne vrednosti je treba uskladiti na nivoju severnega Jadrana v sodelovanju z drugimi državami.
|