Art8-2024

Member State report / Art8-2024 / 2024 / D10 / Slovenia / Mediterranean: Adriatic Sea

Report type	Member State report to Commission
MSFD Article	Art8
Report due	2024-10-15
GES Descriptor	D10 Litter
Member State	Slovenia
Region/subregion	Mediterranean: Adriatic Sea
Report date	2026-04-03 07:57:04

MAD-SI-MS-1

Simplified table

Regional assessment area
Component MRUs
GES component	D10	D10	D10	D10	D10	D10
Feature	Litter in the environment	Litter in the environment	Litter in the environment	Micro-litter in the environment	Micro-litter in the environment	Micro-litter in the environment
Element	Macrolitter (all)	Macrolitter (all)	Macrolitter (all)	Microlitter	Microlitter	Microlitter
Element extent
Trend element	Unknown	Unknown	Unknown	Improving	Improving	Improving
Element 2
Element source	MSFD; National	MSFD; National	MSFD; National	MSFD; National	MSFD; National	MSFD; National
Criterion	D10C1	D10C1	D10C1	D10C2	D10C2	D10C2
Parameter	Amount on coastline	Amount on seabed	Amount on water surface	Amount on coastline	Amount on seabed	Amount on water surface
Threshold value upper	20.0
Threshold value lower
Threshold value operator	<
Threshold qualitative
Threshold value source	MSFD
Value achieved upper	481.3	87.7	268.6	298.5	526.7	0.34
Value achieved lower	227.8	25.6	203.6	100.0	111.9	0.113
Value unit	items/100m	number of items per square kilometre	number of items per square kilometre	number of items per kilogram of dry weight	number of items per kilogram of dry weight	number of items per square metre
Proportion threshold value
Proportion value achieved
Proportion threshold value unit
Trend parameter	Improving	Stable	Stable	Unknown	Unknown	Improving
Parameter achieved	No	Unknown	Unknown	Unknown	Unknown	Unknown
Description parameter	Od leta 2016 – 2021 se je na morski obali nahajalo v povprečju 336,7 ± 257,7 odpadkov/100 m, vrednost mediane je bila 309 odpadkov/100 m. V obdobju od leta 2016 do leta 2021 je bilo v povprečju najmanj odpadkov leta 2016 (227,8 ± 134,3 odpadkov/100 m), največ pa v letu 2017 (481,3 ± 312,3 odpadkov/100 m). V letu 2021 se vzorčenje odpadkov na obali ni izvedlo. Izračun smernega trenda za obdobje 2016 – 2021 je podal negativen koeficient Theil Senove cenilke (a= - 2,5), kar nakazuje na negativen trend pojavljanja odpadkov na obali oziroma zmanjševanje števila le-teh.	Mejna vrednost še ni določena. Iz podatkov je razvidno zmanjšanje števila odpadkov. Od leta 2016 – 2021 pa se je na morskem dnu nahajalo v povprečju 43,5 ± 43,9 odpadkov/km². V tem obdobju je mediana vrednosti znašala 40 odpadkov/km². V obdobju od leta 2016 do leta 2021 je bilo v povprečju najmanj odpadkov leta 2020 (25,6 ± 33,4 odpadkov/km²). V tem obdobju je bilo v povprečju največ odpadkov v letu 2017 (87,7 ± 54,6 odpadkov/km²). V letih 2016 in 2021 se vzorčenje odpadkov na morskem dnu ni izvedlo.	Mejna vrednost še ni določena. Iz podatkov je razviden porast števila odpadkov. Od leta 2016 – 2021 se je v površinskem sloju vodnega stolpca morja v povprečju nahajalo 241,7± 319,8 odpadkov/km². Znotraj obdobja 2016-2021 v letih 2016, 2018 in 2021 vzorčenje ni bilo izvedeno. V povprečju je bilo najmanj odpadkov leta 2019 (203,6 ± 285,0 odpadkov/km²). V povprečju je bilo v tem obdobju največ odpadkov leta 2017 (268,6 ± 209,0 odpadkov/km²).	Mejna vrednost še ni določena. Iz podatkov je razvidno zmanjšanje števila mikroodpadkov. Vzorčenje mikroodpadkov na morski obali se ni izvedlo v letih 2016, 2017, 2018 in 2021. Ker se je v letu 2019 metodologija posodobila, se je v tem poročilu prikazalo le podatke od leta 2019 naprej. V letu 2019 je povprečna koncentracija mikroodpadkov v obalnem sedimentu znašala 298,5 ± 221,6 mikroodpadkov/kg suhega sedimenta. V letu 2020 je bila koncentracija mikroodpadkov v obalnem sedimentu najnižja (100,0 ± 83,5 mikroodpadkov/kg suhega sedimenta).	Mejna vrednost še ni določena. Iz podatkov je razvidno zmanjšanje števila mikroodpadkov. V povprečju je bilo od leta 2016 do 2021 na morskem dnu 306,2 ± 77,1 mikroodpadkov/kg suhega sedimenta. V letu 2017 je bilo na morskem dnu v povprečju 280,0 ± 165,6 mikroodpadkov/kg suhega sedimenta. V letu 2019 je bila povprečna koncentracija mikroodpadkov v sedimentih morskega dna 526,7 ± 239,2 mikroodpadkov/kg suhega sedimenta. Najnižje koncentracije mikroodpadkov na morskem dnu so bile prisotne v letu 2020 in sicer 111,9 ± 85,1 mikroodpadkov/kg suhega sedimenta. Vzorčenje ni bilo izvedeno v letu 2018 in 2021.	Mejna vrednost še ni določena. Iz podatkov je razvidno zmanjšanje števila mikroodpadkov. V obdobju od leta 2016 do leta 2021 je bilo v povprečju 0,195 ± 0,126 delcev/m². V povprečju je bila najvišja koncentracija mikroodpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca izmerjena leta 2017 (0,340 ± 0,129 delcev/m²). V tem obdobju je bilo v povprečju najmanj odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca 2019 (0,113 ± 0,077 delcev/m²). V letu 2020 je bilo v povprečju izmerjenih 0,134 ± 0,056 delcev/m². V letih 2016, 2018 in 2021 se vzorčenje ni izvajalo.
Related indicator	MAD-SI-MS-D10C1-Coast	MAD-SI-MS-D10C1-Seabed			MAD-SI-MS-D10C2-Seabed	MAD-SI-MS-D10C2-WSurface
Criteria status	Not good	Not good	Not good	Unknown	Unknown	Unknown
Description criteria	Na ravni merila D10C1 primerjava s prejšnjim ciklom kaže na ohranjanje oziroma stabilnost trenda v primeru količin odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu, medtem ko količina odpadkov na obali kaže na izboljšanje v primerjavi s prejšnjim ciklom (prej pozitiven trend je postal negativen). Na podlagi primerjav obeh ciklov je iz trendov razvidno, da se stanje glede na D10C1 izboljšuje, saj prevladujejo negativni trendi, ki nakazujejo na zmanjševanje onesnaženosti.	Na ravni merila D10C1 primerjava s prejšnjim ciklom kaže na ohranjanje oziroma stabilnost trenda v primeru količin odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu, medtem ko količina odpadkov na obali kaže na izboljšanje v primerjavi s prejšnjim ciklom (prej pozitiven trend je postal negativen). Na podlagi primerjav obeh ciklov je iz trendov razvidno, da se stanje glede na D10C1 izboljšuje, saj prevladujejo negativni trendi, ki nakazujejo na zmanjševanje onesnaženosti.	Na ravni merila D10C1 primerjava s prejšnjim ciklom kaže na ohranjanje oziroma stabilnost trenda v primeru količin odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu, medtem ko količina odpadkov na obali kaže na izboljšanje v primerjavi s prejšnjim ciklom (prej pozitiven trend je postal negativen). Na podlagi primerjav obeh ciklov je iz trendov razvidno, da se stanje glede na D10C1 izboljšuje, saj prevladujejo negativni trendi, ki nakazujejo na zmanjševanje onesnaženosti.	Na ravni merila D10C2 primerjava s prejšnjim ciklom kaže na napredek, saj je trend negativen in nakazuje zmanjševanjekoličin odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca. Primerjava trendov količin na morskem dnu in obali s prejšnjim obdobjem ni bila izvedena, ker je bila v prejšnjem ciklu uporabljena drugačna metodologija za vzorčenje mikroodpadkov v obalnem sedimentu. Vzorčenje mikroodpadkov na morskem dnu se je v okviru pilotnega monitoringa začelo izvajati šele leta 2017. V obdobju 2016–2021 je opazen negativen trend, kar pomeni izboljšanje stanja in zmanjševanje količin mikroodpadkov pri vseh parametrih.	Na ravni merila D10C2 primerjava s prejšnjim ciklom kaže na napredek, saj je trend negativen in nakazuje zmanjševanjekoličin odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca. Primerjava trendov količin na morskem dnu in obali s prejšnjim obdobjem ni bila izvedena, ker je bila v prejšnjem ciklu uporabljena drugačna metodologija za vzorčenje mikroodpadkov v obalnem sedimentu. Vzorčenje mikroodpadkov na morskem dnu se je v okviru pilotnega monitoringa začelo izvajati šele leta 2017. V obdobju 2016–2021 je opazen negativen trend, kar pomeni izboljšanje stanja in zmanjševanje količin mikroodpadkov pri vseh parametrih.	Na ravni merila D10C2 primerjava s prejšnjim ciklom kaže na napredek, saj je trend negativen in nakazuje zmanjševanjekoličin odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca. Primerjava trendov količin na morskem dnu in obali s prejšnjim obdobjem ni bila izvedena, ker je bila v prejšnjem ciklu uporabljena drugačna metodologija za vzorčenje mikroodpadkov v obalnem sedimentu. Vzorčenje mikroodpadkov na morskem dnu se je v okviru pilotnega monitoringa začelo izvajati šele leta 2017. V obdobju 2016–2021 je opazen negativen trend, kar pomeni izboljšanje stanja in zmanjševanje količin mikroodpadkov pri vseh parametrih.
Element status	Not good	Not good	Not good	Unknown	Unknown	Unknown
Description element	V prejšnji presoji je ocena stanja morskega okolja za D10 temeljila na izhodiščnih vrednostih, predlaganih v okviru Barcelonske konvencije, zato neposredna primerjava stanja s prejšnjim ciklom ni mogoča. Na ravni makroodpadkov primerjava s prejšnjim ciklom kaže na ohranjanje oziroma stabilnost trenda v primeru količin odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu, medtem ko količina odpadkov na obali kaže na izboljšanje v primerjavi s prejšnjim ciklom (prej pozitiven trend je postal negativen). Na podlagi primerjav obeh ciklov je iz trendov razvidno, da se stanje glede na makroodpadkov izboljšuje, saj prevladujejo negativni trendi, ki nakazujejo na zmanjševanje onesnaženosti.	V prejšnji presoji je ocena stanja morskega okolja za D10 temeljila na izhodiščnih vrednostih, predlaganih v okviru Barcelonske konvencije, zato neposredna primerjava stanja s prejšnjim ciklom ni mogoča. Na ravni makroodpadkov primerjava s prejšnjim ciklom kaže na ohranjanje oziroma stabilnost trenda v primeru količin odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu, medtem ko količina odpadkov na obali kaže na izboljšanje v primerjavi s prejšnjim ciklom (prej pozitiven trend je postal negativen). Na podlagi primerjav obeh ciklov je iz trendov razvidno, da se stanje glede na makroodpadkov izboljšuje, saj prevladujejo negativni trendi, ki nakazujejo na zmanjševanje onesnaženosti.	V prejšnji presoji je ocena stanja morskega okolja za D10 temeljila na izhodiščnih vrednostih, predlaganih v okviru Barcelonske konvencije, zato neposredna primerjava stanja s prejšnjim ciklom ni mogoča. Na ravni makroodpadkov primerjava s prejšnjim ciklom kaže na ohranjanje oziroma stabilnost trenda v primeru količin odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu, medtem ko količina odpadkov na obali kaže na izboljšanje v primerjavi s prejšnjim ciklom (prej pozitiven trend je postal negativen). Na podlagi primerjav obeh ciklov je iz trendov razvidno, da se stanje glede na makroodpadkov izboljšuje, saj prevladujejo negativni trendi, ki nakazujejo na zmanjševanje onesnaženosti.	V prejšnji presoji je ocena stanja morskega okolja za D10 temeljila na izhodiščnih vrednostih, predlaganih v okviru Barcelonske konvencije, zato neposredna primerjava stanja s prejšnjim ciklom ni mogoča. Na ravni mikroodpadkov primerjava s prejšnjim ciklom kaže na napredek, saj je trend negativen in nakazuje zmanjševanje količin odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca. Primerjava trendov količin na morskem dnu in obali s prejšnjim obdobjem ni bila izvedena, ker je bila v prejšnjem ciklu uporabljena drugačna metodologija za vzorčenje mikroodpadkov v obalnem sedimentu. Vzorčenje mikroodpadkov na morskem dnu se je v okviru pilotnega monitoringa začelo izvajati šele leta 2017. V obdobju 2016–2021 je opazen negativen trend, kar pomeni izboljšanje stanja in zmanjševanje količin mikroodpadkov pri vseh parametrih.	V prejšnji presoji je ocena stanja morskega okolja za D10 temeljila na izhodiščnih vrednostih, predlaganih v okviru Barcelonske konvencije, zato neposredna primerjava stanja s prejšnjim ciklom ni mogoča. Na ravni mikroodpadkov primerjava s prejšnjim ciklom kaže na napredek, saj je trend negativen in nakazuje zmanjševanje količin odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca. Primerjava trendov količin na morskem dnu in obali s prejšnjim obdobjem ni bila izvedena, ker je bila v prejšnjem ciklu uporabljena drugačna metodologija za vzorčenje mikroodpadkov v obalnem sedimentu. Vzorčenje mikroodpadkov na morskem dnu se je v okviru pilotnega monitoringa začelo izvajati šele leta 2017. V obdobju 2016–2021 je opazen negativen trend, kar pomeni izboljšanje stanja in zmanjševanje količin mikroodpadkov pri vseh parametrih.	V prejšnji presoji je ocena stanja morskega okolja za D10 temeljila na izhodiščnih vrednostih, predlaganih v okviru Barcelonske konvencije, zato neposredna primerjava stanja s prejšnjim ciklom ni mogoča. Na ravni mikroodpadkov primerjava s prejšnjim ciklom kaže na napredek, saj je trend negativen in nakazuje zmanjševanje količin odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca. Primerjava trendov količin na morskem dnu in obali s prejšnjim obdobjem ni bila izvedena, ker je bila v prejšnjem ciklu uporabljena drugačna metodologija za vzorčenje mikroodpadkov v obalnem sedimentu. Vzorčenje mikroodpadkov na morskem dnu se je v okviru pilotnega monitoringa začelo izvajati šele leta 2017. V obdobju 2016–2021 je opazen negativen trend, kar pomeni izboljšanje stanja in zmanjševanje količin mikroodpadkov pri vseh parametrih.
Source assessment feature	MSFD National	MSFD National	MSFD National	MSFD National	MSFD National	MSFD National
Reporting method feature	Type D	Type D	Type D	Type D	Type D	Type D
Trend feature	Deteriorating	Deteriorating	Deteriorating	Improving	Improving	Improving
Integration rule type parameter	NHIE_NWEI	NHIE_NWEI	NHIE_NWEI	NHIE_NWEI	NHIE_NWEI	NHIE_NWEI
Integration rule description parameter
Integration rule type criteria	OOAO	OOAO	OOAO	OOAO	OOAO	OOAO
Integration rule description criteria
GES extent threshold
GES extent achieved
GES extent unit
GES achieved	Unknown	Unknown	Unknown	Unknown	Unknown	Unknown
Description overall status	Na ravni merila makroodpadkov primerjava s prejšnjim ciklom kaže na ohranjanje oziroma stabilnost trenda v primeru količin odpadkov iz umetnih polimernih materialov v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu, medtem ko količina odpadkov iz umetnih polimernih materialov na obali kaže na negativen trend, ki nakazuje izboljšanje in zmanjševanje tovrstne onesnaženosti v primerjavi s prejšnjim ciklom (prej pozitiven trend je postal negativen). Na podlagi primerjav obeh ciklov je iz trendov razvidno, da se stanje glede količin umetnih polimernih materialov makroodpadkov izboljšuje.	Na ravni merila makroodpadkov primerjava s prejšnjim ciklom kaže na ohranjanje oziroma stabilnost trenda v primeru količin odpadkov iz umetnih polimernih materialov v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu, medtem ko količina odpadkov iz umetnih polimernih materialov na obali kaže na negativen trend, ki nakazuje izboljšanje in zmanjševanje tovrstne onesnaženosti v primerjavi s prejšnjim ciklom (prej pozitiven trend je postal negativen). Na podlagi primerjav obeh ciklov je iz trendov razvidno, da se stanje glede količin umetnih polimernih materialov makroodpadkov izboljšuje.	Na ravni merila makroodpadkov primerjava s prejšnjim ciklom kaže na ohranjanje oziroma stabilnost trenda v primeru količin odpadkov iz umetnih polimernih materialov v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu, medtem ko količina odpadkov iz umetnih polimernih materialov na obali kaže na negativen trend, ki nakazuje izboljšanje in zmanjševanje tovrstne onesnaženosti v primerjavi s prejšnjim ciklom (prej pozitiven trend je postal negativen). Na podlagi primerjav obeh ciklov je iz trendov razvidno, da se stanje glede količin umetnih polimernih materialov makroodpadkov izboljšuje.	Na ravni mikroodpadkov primerjava s prejšnjim ciklom kaže na napredek, saj je trend negativen in nakazuje zmanjševanjekoličin odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca. Primerjava trendov količin na morskem dnu in obali s prejšnjim obdobjem ni bila izvedena, ker je bila v prejšnjem ciklu uporabljena drugačna metodologija za vzorčenje mikroodpadkov v obalnem sedimentu. Vzorčenje mikroodpadkov na morskem dnu se je v okviru pilotnega monitoringa začelo izvajati šele leta 2017. V obdobju 2016–2021 je opazen negativen trend, kar pomeni izboljšanje stanja in zmanjševanje količin mikroodpadkov pri vseh parametrih.	Na ravni mikroodpadkov primerjava s prejšnjim ciklom kaže na napredek, saj je trend negativen in nakazuje zmanjševanjekoličin odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca. Primerjava trendov količin na morskem dnu in obali s prejšnjim obdobjem ni bila izvedena, ker je bila v prejšnjem ciklu uporabljena drugačna metodologija za vzorčenje mikroodpadkov v obalnem sedimentu. Vzorčenje mikroodpadkov na morskem dnu se je v okviru pilotnega monitoringa začelo izvajati šele leta 2017. V obdobju 2016–2021 je opazen negativen trend, kar pomeni izboljšanje stanja in zmanjševanje količin mikroodpadkov pri vseh parametrih.	Na ravni mikroodpadkov primerjava s prejšnjim ciklom kaže na napredek, saj je trend negativen in nakazuje zmanjševanjekoličin odpadkov v površinskem sloju vodnega stolpca. Primerjava trendov količin na morskem dnu in obali s prejšnjim obdobjem ni bila izvedena, ker je bila v prejšnjem ciklu uporabljena drugačna metodologija za vzorčenje mikroodpadkov v obalnem sedimentu. Vzorčenje mikroodpadkov na morskem dnu se je v okviru pilotnega monitoringa začelo izvajati šele leta 2017. V obdobju 2016–2021 je opazen negativen trend, kar pomeni izboljšanje stanja in zmanjševanje količin mikroodpadkov pri vseh parametrih.
Assessments period	2016-2021	2016-2021	2016-2021	2016-2021	2016-2021	2016-2021
Related pressures	Input of litter (solid waste matter, including micro-sized litter)	Input of litter (solid waste matter, including micro-sized litter)	Input of litter (solid waste matter, including micro-sized litter)	Input of litter (solid waste matter, including micro-sized litter)	Input of litter (solid waste matter, including micro-sized litter)	Input of litter (solid waste matter, including micro-sized litter)
Related targets	D10T1	D10T1	D10T1	D10T2	D10T2	D10T2
Test TV	No	NA	NA	NA	NA	NA
Test results	Correct	Correct	Correct	Correct	Correct	Correct