Dobro stanje morskega okolja z vidika obremenitve morskega in obalnega ekosistema z vnosom hrupa v morski ekosistem zaradi človekovih dejavnosti je doseženo, ko je nivo energije, vključno s podvodnim hrupom na ravneh, ki ne škodujejo morskemu okolju. To pomeni, da časovni obseg in prostorska razporeditev ter ravni antropogenega impulznega hrupa v vodi (D11C1) in ravni antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega hrupa v vodi (D11C2) nimajo pomembnih škodljivih vplivov na morske organizme.