MAD-SI-AA-11: za merilo 2.1. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.2. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 6.1. ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 9.1: V glavnem obdelava rezultatov posameznih meritev, razen Cd, Hg in PAH v školjkah-podatki ARSO za zadnjih 9 let, primerjava z Direktivo 2000/60/ES in Uredbama komisije EU št. 1881/2006 in 1259/2011, mnenje eksperta.
MAD-SI-AA-11 8.1: Za morsko vodo obdelava rezultatov ARSO za zadnja 4 leta in primerjava z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 2008/105/ES in Uredbo o stanju površinskih voda (URL 14/2009)..
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.4 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.5 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.6 smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977), in določanju ekološkega stanja po Panayotidisu (Lipej in sod., 2007a). Za habitate v kamnitem infralitoralu se uporablja IHT indeks. Za ocena stanja obrežne ribje združbe pa gostota ustnač (število osebkov/100 m^2 transekta).
MAD-SI-AA-11 5.1: merilo 5.1: pri definiciji GES za koncentracije hranilnih snovi v vodnem stolpcu smo upoštevali pristop po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju, nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.2: merilo 5.2: pri definiciji GES za neposredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja, pri koncentraciji klorofila a smo uporabili odvisnost pritisk/odziv). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.3: merilo 5.3: pri definiciji GES za posredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi pri ovrednotenju morskih travnikov: za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje smo določili referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti indeksa MMSkew na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja), meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977). Pri določanju koncentracij raztopljenega kisika smo na podalgi izvedenjsekga mnenja določili referenčne razmere (opisne) in tako tudi določili GES.
MAD-SI-AA-11: merilo 6.2: Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977)
MAD-SI-AA-11: merilo 7.1: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: merilo 7.2: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.1: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.2: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.3: Za merilo 4.3 je razvita metrika. Dobro okoljsko stanje glede na kazalnik 4.3.1. opredeljujejo sledeče razmere: ko je letna geometrijska srednja vrednost biomase mezozooplanktona pod mejno vrednostjo. Mejna vrednost je večletna geometrijska srednja vrednost referenčnega obdobja za Tržaški zaliv, ki ji prištejemo eno standardno deviacijo.
MAD-SI-AA-111: za merilo 8.2 je potrebna sinteza večih rezultatov iz različnih biomarkerjev, uporaben je dvostopenjski pristop (2-tier), kjer se najprej preveri splošni odziv in stanje ter glede na ta rezultat še bolj spcifični biomarkerji

MAD-SI-AA-11: za merilo 2.1. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.2. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 6.1. ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 9.1: V glavnem obdelava rezultatov posameznih meritev, razen Cd, Hg in PAH v školjkah-podatki ARSO za zadnjih 9 let, primerjava z Direktivo 2000/60/ES in Uredbama komisije EU št. 1881/2006 in 1259/2011, mnenje eksperta.
MAD-SI-AA-11 8.1: Za morsko vodo obdelava rezultatov ARSO za zadnja 4 leta in primerjava z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 2008/105/ES in Uredbo o stanju površinskih voda (URL 14/2009)..
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.4 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.5 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.6 smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977), in določanju ekološkega stanja po Panayotidisu (Lipej in sod., 2007a). Za habitate v kamnitem infralitoralu se uporablja IHT indeks. Za ocena stanja obrežne ribje združbe pa gostota ustnač (število osebkov/100 m^2 transekta).
MAD-SI-AA-11 5.1: merilo 5.1: pri definiciji GES za koncentracije hranilnih snovi v vodnem stolpcu smo upoštevali pristop po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju, nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.2: merilo 5.2: pri definiciji GES za neposredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja, pri koncentraciji klorofila a smo uporabili odvisnost pritisk/odziv). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.3: merilo 5.3: pri definiciji GES za posredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi pri ovrednotenju morskih travnikov: za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje smo določili referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti indeksa MMSkew na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja), meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977). Pri določanju koncentracij raztopljenega kisika smo na podalgi izvedenjsekga mnenja določili referenčne razmere (opisne) in tako tudi določili GES.
MAD-SI-AA-11: merilo 6.2: Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977)
MAD-SI-AA-11: merilo 7.1: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: merilo 7.2: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.1: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.2: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.3: Za merilo 4.3 je razvita metrika. Dobro okoljsko stanje glede na kazalnik 4.3.1. opredeljujejo sledeče razmere: ko je letna geometrijska srednja vrednost biomase mezozooplanktona pod mejno vrednostjo. Mejna vrednost je večletna geometrijska srednja vrednost referenčnega obdobja za Tržaški zaliv, ki ji prištejemo eno standardno deviacijo.
MAD-SI-AA-111: za merilo 8.2 je potrebna sinteza večih rezultatov iz različnih biomarkerjev, uporaben je dvostopenjski pristop (2-tier), kjer se najprej preveri splošni odziv in stanje ter glede na ta rezultat še bolj spcifični biomarkerji

MAD-SI-AA-11: za merilo 2.1. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.2. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 6.1. ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 9.1: V glavnem obdelava rezultatov posameznih meritev, razen Cd, Hg in PAH v školjkah-podatki ARSO za zadnjih 9 let, primerjava z Direktivo 2000/60/ES in Uredbama komisije EU št. 1881/2006 in 1259/2011, mnenje eksperta.
MAD-SI-AA-11 8.1: Za morsko vodo obdelava rezultatov ARSO za zadnja 4 leta in primerjava z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 2008/105/ES in Uredbo o stanju površinskih voda (URL 14/2009)..
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.4 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.5 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.6 smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977), in določanju ekološkega stanja po Panayotidisu (Lipej in sod., 2007a). Za habitate v kamnitem infralitoralu se uporablja IHT indeks. Za ocena stanja obrežne ribje združbe pa gostota ustnač (število osebkov/100 m^2 transekta).
MAD-SI-AA-11 5.1: merilo 5.1: pri definiciji GES za koncentracije hranilnih snovi v vodnem stolpcu smo upoštevali pristop po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju, nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.2: merilo 5.2: pri definiciji GES za neposredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja, pri koncentraciji klorofila a smo uporabili odvisnost pritisk/odziv). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.3: merilo 5.3: pri definiciji GES za posredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi pri ovrednotenju morskih travnikov: za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje smo določili referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti indeksa MMSkew na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja), meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977). Pri določanju koncentracij raztopljenega kisika smo na podalgi izvedenjsekga mnenja določili referenčne razmere (opisne) in tako tudi določili GES.
MAD-SI-AA-11: merilo 6.2: Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977)
MAD-SI-AA-11: merilo 7.1: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: merilo 7.2: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.1: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.2: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.3: Za merilo 4.3 je razvita metrika. Dobro okoljsko stanje glede na kazalnik 4.3.1. opredeljujejo sledeče razmere: ko je letna geometrijska srednja vrednost biomase mezozooplanktona pod mejno vrednostjo. Mejna vrednost je večletna geometrijska srednja vrednost referenčnega obdobja za Tržaški zaliv, ki ji prištejemo eno standardno deviacijo.
MAD-SI-AA-111: za merilo 8.2 je potrebna sinteza večih rezultatov iz različnih biomarkerjev, uporaben je dvostopenjski pristop (2-tier), kjer se najprej preveri splošni odziv in stanje ter glede na ta rezultat še bolj spcifični biomarkerji

MAD-SI-AA-11: za merilo 2.1. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.2. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 6.1. ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 9.1: V glavnem obdelava rezultatov posameznih meritev, razen Cd, Hg in PAH v školjkah-podatki ARSO za zadnjih 9 let, primerjava z Direktivo 2000/60/ES in Uredbama komisije EU št. 1881/2006 in 1259/2011, mnenje eksperta.
MAD-SI-AA-11 8.1: Za morsko vodo obdelava rezultatov ARSO za zadnja 4 leta in primerjava z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 2008/105/ES in Uredbo o stanju površinskih voda (URL 14/2009)..
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.4 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.5 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.6 smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977), in določanju ekološkega stanja po Panayotidisu (Lipej in sod., 2007a). Za habitate v kamnitem infralitoralu se uporablja IHT indeks. Za ocena stanja obrežne ribje združbe pa gostota ustnač (število osebkov/100 m^2 transekta).
MAD-SI-AA-11 5.1: merilo 5.1: pri definiciji GES za koncentracije hranilnih snovi v vodnem stolpcu smo upoštevali pristop po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju, nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.2: merilo 5.2: pri definiciji GES za neposredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja, pri koncentraciji klorofila a smo uporabili odvisnost pritisk/odziv). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.3: merilo 5.3: pri definiciji GES za posredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi pri ovrednotenju morskih travnikov: za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje smo določili referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti indeksa MMSkew na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja), meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977). Pri določanju koncentracij raztopljenega kisika smo na podalgi izvedenjsekga mnenja določili referenčne razmere (opisne) in tako tudi določili GES.
MAD-SI-AA-11: merilo 6.2: Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977)
MAD-SI-AA-11: merilo 7.1: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: merilo 7.2: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.1: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.2: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.3: Za merilo 4.3 je razvita metrika. Dobro okoljsko stanje glede na kazalnik 4.3.1. opredeljujejo sledeče razmere: ko je letna geometrijska srednja vrednost biomase mezozooplanktona pod mejno vrednostjo. Mejna vrednost je večletna geometrijska srednja vrednost referenčnega obdobja za Tržaški zaliv, ki ji prištejemo eno standardno deviacijo.
MAD-SI-AA-111: za merilo 8.2 je potrebna sinteza večih rezultatov iz različnih biomarkerjev, uporaben je dvostopenjski pristop (2-tier), kjer se najprej preveri splošni odziv in stanje ter glede na ta rezultat še bolj spcifični biomarkerji

Struktura in funkcija ekosistema ter prehranjevalna raven so ohranjeni na nivoju, ki prevladuje v naravnih pogojih.

Sestava in sorazmerni deleži sestavnih delov ekosistemov je v skladu z naravnimi pogoji.

Dobro stanje, glede na kazalnik 4.2.1, je doseženo, ko je masni delež velikih rib (večjih od mejne vrednosti LCUT) , večji od mejne vrednosti.

Dobro stanje glede na številčnost/razporeditev ključnih trofičnih skupin/vrst so ohranjeni na nivoju, ki prevladuje v naravnih pogojih.

N/A

Not relevant

Not relevant

mg/m3.

N/A

NotReported

NotReported

NotReported

N/A

NotReported

NotReported

Ocena stanja je pripravljena na podlagi analiz zooplanktonske biomase, ki izhajajo iz raziskav zooplanktona italijanskih, hrvaških in slovenskih raziskovalcev za desetletje med 1971 in 1981; obdobje pred izrazito evtrofikacijo severnega Jadrana in prelovom pelaških rib. Za kazalnik 4.3.2. nismo razvili ustrezne matrike. Naša ocena temelji na analizi dolgoročnega pojavljanja klobučnjaških meduz v severnem Jadranu, s poudarkom na podatkih pojavljanja uhatega klobučnjaka (Aurelia aurita).

Further development needed (expected to be operational by 2018 if adopted) Zbrani podatki temeljijo predvsem na posameznih naključnih opazovanjih. Prav tako zaradi pomanjkanja razpoložljivih virov o prehranjevalni ekologiji ključnih vrst in trofičnih nivojev v slovenskem delu Jadrana, je za zdaj nemogoče oceniti pretok energije v višje nivoje prehranjevalnega spleta. Za merilo 4.1. ne moremo podati definicije za GES. Zbrani podatki temeljijo predvsem na posameznih naključnih opazovanjih. Prav tako zaradi pomanjkanja razpoložljivih virov o prehranjevalni ekologiji ključnih vrst in trofičnih nivojev v slovenskem delu Jadrana, je za zdaj nemogoče oceniti pretok energije v višje nivoje prehranjevalnega spleta.

Further development needed (expected to be operational by 2018 if adopted) Ovrednotenje stanja je potrebno opraviti na nivoju severnega Jadrana v sodelovanju z drugimi državami.

Further development needed (expected to be operational by 2018 if adopted) Ovrednotenje stanja je potrebno opraviti na nivoju severnega Jadrana v sodelovanju z drugimi državami.

Further development needed (expected to be operational by 2018 if adopted) Ovrednotenje stanja je potrebno opraviti na nivoju severnega Jadrana v sodelovanju z drugimi državami.