DIN predstavlja seštevek anorganskih oblik raztopljenega dušika, to je nitrata, nitrita in amonija, v vodnem stolpcu. Za parameter DIN ni določenih mejnih vrednosti za dobro ekološko stanje, zato je mogoče opazovati trende koncentracij v obravnavanem obdobju. Koncentracije DIN v vodnem stolpcu skozi leta v obravnavanem obrobju nihajo in v nobenem od VT obalnih in teritorialnih voda morja v pristojnosti R Slovenije ne kažejo statistično značilnih trendov.

V obdobju 2007-2021 koncentracije vseh treh obravnavanih ključnih hranil večinoma nihajo in ne kažejo statistično značilnih trendov z izjemo celotnega fosforja na merilni postaji 0DB2 in ortofosfata na merilni postaji 000K, za katera je trend padajoč in nakazuje zmanjševanje koncentracij le-teh.

V obdobju 2007-2021 koncentracije vseh treh obravnavanih ključnih hranil večinoma nihajo in ne kažejo statistično značilnih trendov z izjemo celotnega fosforja na merilni postaji 0DB2 in ortofosfata na merilni postaji 000K, za katera je trend padajoč in nakazuje zmanjševanje koncentracij le-teh.

Za parameter celokupni dušik trenutno ni določenih mejnih vrednosti za dobro ekološko stanje, zato je mogoče opazovati trende koncentracij v obravnavanem obdobju. Koncentracije celokupnega dušika nekoliko bolj nihajo skozi leta. Celokupni dušik vključuje anorganski dušik in organski dušik, ki je vezan v organskih spojinah, pri čemer zadnji predstavlja pomemben delež – okoli 90 %. Zaradi visoke vsebnosti organskega dušika se sezonska dinamika celokupnega dušika praviloma ne ujema s porazdelitvijo anorganskih oblik dušika, kot sta amonij in nitrat. Prav tako ta ne sledi dejavnikom, ki lahko vplivajo na njuno razporeditev (na primer vnosi s kopnega, razslojenost vodnega stolpca, razgradnja organske snovi) .

V obdobju 2007-2021 koncentracije vseh treh obravnavanih ključnih hranil večinoma nihajo in ne kažejo statistično značilnih trendov z izjemo celotnega fosforja na merilni postaji 0DB2 in ortofosfata na merilni postaji 000K, za katera je trend padajoč in nakazuje zmanjševanje koncentracij le-teh.

V vseh VT obalnih morskih vodah v pristojnosti R Slovenije je bilo v obdobju 2016-2021 ovrednoteno dobro ali zelo dobro ekološko stanje glede koncentracije Chl a. Za MPVT Škocjanski zatok v tem obdobju ni bilo meritev koncentracij Chl a, zato stanje za to VT ostaja neznano. V nobenem izmed preostalih VT izmerjene vrednosti niso presegle meje za dobro ekološko stanje (1,50 µg/L). Koncentracije Chl a v obravnavanem obdobju nihajo in ni statistično značilnih trendov.

Za 6-letno obdobje 2016-2021, je stanje vodnih teles za koncentracije pridnenega raztopljenega kisika v skoraj vseh primerih zelo dobro z izjemo leta 2021, ko je bilo na merilnem mestu DB2 zabeleženo dobro stanje. Stanje za merilno mesto SKO5 ni bilo ocenjeno, saj je ustrezna metodologija za vrednotenje še v razvoju. Gre za specifično vodno telo – polslana plitva laguna, ki nima primerljivih razmer z ostalimi vodnimi telesi obalnih morskih voda.

DIN predstavlja seštevek anorganskih oblik raztopljenega dušika, to je nitrata, nitrita in amonija, v vodnem stolpcu. Za parameter DIN ni določenih mejnih vrednosti za dobro ekološko stanje, zato je mogoče opazovati trende koncentracij v obravnavanem obdobju. Koncentracije DIN v vodnem stolpcu skozi leta v obravnavanem obrobju nihajo in v nobenem od VT obalnih in teritorialnih voda morja v pristojnosti R Slovenije ne kažejo statistično značilnih trendov.

V obdobju 2007-2021 koncentracije vseh treh obravnavanih ključnih hranil večinoma nihajo in ne kažejo statistično značilnih trendov z izjemo celotnega fosforja na merilni postaji 0DB2 in ortofosfata na merilni postaji 000K, za katera je trend padajoč in nakazuje zmanjševanje koncentracij le-teh.

V obdobju 2007-2021 koncentracije vseh treh obravnavanih ključnih hranil večinoma nihajo in ne kažejo statistično značilnih trendov z izjemo celotnega fosforja na merilni postaji 0DB2 in ortofosfata na merilni postaji 000K, za katera je trend padajoč in nakazuje zmanjševanje koncentracij le-teh.

Za parameter celokupni dušik trenutno ni določenih mejnih vrednosti za dobro ekološko stanje, zato je mogoče opazovati trende koncentracij v obravnavanem obdobju. Koncentracije celokupnega dušika nekoliko bolj nihajo skozi leta. Celokupni dušik vključuje anorganski dušik in organski dušik, ki je vezan v organskih spojinah, pri čemer zadnji predstavlja pomemben delež – okoli 90 %. Zaradi visoke vsebnosti organskega dušika se sezonska dinamika celokupnega dušika praviloma ne ujema s porazdelitvijo anorganskih oblik dušika, kot sta amonij in nitrat. Prav tako ta ne sledi dejavnikom, ki lahko vplivajo na njuno razporeditev (na primer vnosi s kopnega, razslojenost vodnega stolpca, razgradnja organske snovi) .

V obdobju 2007-2021 koncentracije vseh treh obravnavanih ključnih hranil večinoma nihajo in ne kažejo statistično značilnih trendov z izjemo celotnega fosforja na merilni postaji 0DB2 in ortofosfata na merilni postaji 000K, za katera je trend padajoč in nakazuje zmanjševanje koncentracij le-teh.

V vseh VT teritorialnih morskih vodah v pristojnosti R Slovenije je bilo v obdobju 2016-2021 ovrednoteno dobro ali zelo dobro ekološko stanje glede koncentracije Chl a. Izmerjene vrednosti niso presegle meje za dobro ekološko stanje (1,50 µg/L). Koncentracije Chl a v obravnavanem obdobju nihajo in ni statistično značilnih trendov.

Za 6-letno obdobje 2016-2021 je stanje teritorialnih morskih voda za koncentracije pridnenega raztopljenega kisika v skoraj vseh primerih zelo dobro z izjemo leta 2021, ko je bilo na merilnem mestu CZ zabeleženo zmerno stanje.