Republika Slovenija ob izjemi na podlagi tocke a 14. clena, obenem uveljavlja izjemo tudi na podlagi tocke e 14. clena ODMS, zaradi naravnih razmer, ki ne dopušcajo pravocasnega izboljšanja stanja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije. Ni predvidenega casovnega okvirja za dosego GES. Zacetna presoja stanja morskega okolja je pokazala, da je stanje morskega okolja glede na deskriptor 8 slabo, saj so bile presežene mejne vrednosti koncentracij TBT v morski vodi. V prvem ciklu izvajanja ODMS so bile vrednosti TBT v vzorcih vode presežene v letih 2011 in 2014, zato je RS uveljavljala izjemo doseganja dobrega stanja za D8. Koncentracije TBT v vodi se po letu 2016 znižujejo, tako da je bilo leta 2017 za celotno obmocje morskih voda v pristojnosti RS glede vsebnosti TBT v vodi doloceno dobro kemijsko stanje. Tudi meritve TBT v vodi v letu 2020 so potrdile dobro kemijsko stanje. Kljub temu, da je v zadnjih letih kemijsko stanje morja glede TBT v vzorcih vode ocenjeno kot dobro, iz previdnostnega nacela Republika Slovenija ponovno uveljavlja izjemo za TBT. Namrec zaradi pretekle uporabe TBT v premazih proti obrašcanju ladij, ostajajo morski sedimenti, predvsem v zalivih, estuarijih, pristanišcih in marinah, velik rezervoar TBT in dibutilkositrovih spojin (DBT), kar se kaže tudi v RS. Glede na okoljske standarde kakovosti vrednost za TBT v sedimentih, doloceno s strani Švedske agencije za upravljanje z morjem in vodami (OSPAR, 2020), ki znaša 1,6 µg/kg suhega sedimenta, je bil TBT v sedimentih enega izmed slovenskih pristanišc presežen za nekaj vec kot 60-krat. Presežene pa so bile tudi posamezne meritve na drugih vzorcnih mestih, toda za manj kot 2-krat. Zaradi akumulacije TBT v sedimentih obstaja potencialna verjetnost, da se stanje morske vode glede na vsebnosti TBT ponovno poslabša ob morebitnih fizicnih motnjah morskega dna, pri katerih bi potencialno prihajalo do resuspenzije onesnaževal iz sedimentov v vodni stolp. V prihodnjih letih je potrebno nadalje spremljati koncentracije TBT v morskem okolju, da se pridobi vecje število podatkov in zanesljivejše trende glede vsebnosti omenjenega onesnaževala v morski vodi.

Republika Slovenija ob izjemi na podlagi tocke e 14. clena, obenem uveljavlja izjemo tudi na podlagi tocke b 14. clena ODMS. Stanje morskega okolja glede na D8 je bilo v zacetni presoji ocenjeno kot slabo tudi zaradi narašcajocega trenda koncentracij živega srebra v sedimentih. Stanje se v obdobju do posodobitve presoje stanja ni spremenilo in je še vedno slabo. Živo srebro v sedimentih je v vseh letih na vseh vzorcnih mestih presegalo vrednost ERL (»Effects Range Low«). Najvišje izmerjene koncentracije so bile izmerjene na vzorcnem mestu bližje izlivu reke Soce in so presegale ERL vrednost za kar 8-krat. Na drugih vzorcnih mestih so izmerjene vrednosti presegale ERL vrednost v povprecju za 2-krat. V obdobju od 2011 do 2020 ni opaziti narašcajocega trenda koncentracij živega srebra v sedimentih, razen na enem izmed vzorcnih mest, kjer je prišlo do 2-kratnega povecanja. Koncentracije živega srebra v vzorcih morske vode niso problematicne, medtem ko so visoke koncentracije živega srebra problematicne v organizmih. Živo srebro se akumulira v organizmih in je del prehranskega spleta. Kemijsko stanje morja je zaradi povišanih koncentracij živega srebra v organizmih ocenjeno kot slabo vsa leta spremljanja. Živo srebro se z rekama Idrijco in Soco spira z obmocij nekdanje rudniške dejavnosti in se kontinuirano vnaša v Tržaški zaliv, kjer se akumulira. Poleg tega pa je tudi znano, da se živo srebro prenaša na velike razdalje z atmosfersko depozicijo, zaradi cesar je splošno razširjeno tudi v sladkovodnih oranizmih celotne Evrope v koncentracijah, ki presegajo okoljske standarde kakovosti za organizme. V skladu z navedenim izboljšanja stanja glede vsebnosti živega srebra v morskem okolju tudi v prihodnje ni pricakovati.