Member State report / Art11 / 2020 / D1-M / Mediterranean
| Report type | Member State report to Commission |
| MSFD Article | Art. 11 Monitoring programmes (and Art. 17 updates) |
| Report due | 2020-10-15 |
| GES Descriptor | D1 Mammals |
| Region/subregion | Mediterranean |
Member state |
CY |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
FR |
FR |
FR |
FR |
HR |
IT |
IT |
IT |
IT |
IT |
IT |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Report Access |
||||||||||||||||||||||||||||||
Descriptor |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
D1.2 |
Monitoring strategy description |
Cyprus implemented the program code MALCY-D0142 under the geographical code MAL-CY-MS. The monitoring program focuses on the data collection of the abundance and geographical distribution of marine mammals and reptiles on land and marine areas of Cyprus.
Under this program is the sub program MALCY-D0142-01 (cetacean monitoring program) and it is listed as active. The sub program is conducted monthly in the maritime areas up to 12 nautical miles and follows the Agreement on the Conservation of Cetaceans in the Black Sea Mediterranean Sea and Contiguous Atlantic Area (ACCOBAMS) guidelines. Also, the monitoring program follows the MSFD criteria and indicators of species distribution, distributional range, distributional pattern within the latter, population size, population abundance and/or biomass, population condition, and population demographic characteristics; and UNEP/MAP (2013) criteria and indicators of distributional range, population abundance, and population demographic.
In addition, the DFMR has implemented “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus (DFMR, 2017)” to provide a current status of the environment prior to commencing activities in the oil and gas lease areas. Per these requirements, the use of Marine Mammal Observers (MMOs) and passive acoustic monitoring (PAM) are required to follow the international guidelines (UNEP/CMS/COP12/Doc.24.2.2 Marine Noise and ACCOBAMS-MOP6/2016/Doc30 Methodological Guide: Guidance on Underwater Noise Mitigation Measures). The MMOs collect data regarding sightings of marine mammals and the PAM operators collect sound data regarding presence of marine mammals during Environmental Baseline Surveys (EBS) in the Economic Exclusion Zone (EEZ). These data are provided to DFMR.
The sub program MALCY-D0142-02 (Mediterranean monk seal monitoring program) is also listed under the main monitoring program. It is listed as active and conducted yearly in the maritime and land areas of Cyprus both for its population and for the identification and registration of its possible terrestrial habitats. The sampling campaign records Monachus monachus living in Cyprus as well as the identification of their habitats (sea caves) along the coastline. In addition, in locations deemed important for such monitoring, special cameras are also installed for the continuous monitoring of the species. The monitoring program is based on the National Action Plan for the Conservatio |
El descriptor 1.Biodiversidad- Mamíferos marinos y tortugas marinas, se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos principales:
•Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de los cetáceos y las tortugas marinas en cada una de las demarcaciones marinas. La evaluación de este descriptor se basa en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5 relacionados con las capturas accidentales, la abundancia de la población, las características demográficas, la distribución de la población y el estado de su hábitat.
•Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el mamíferos y tortugas marinas. Asimismo, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de aves marinas.
Los mamíferos marinos y las tortugas han sido seleccionados como indicadores del estado del medio marino por su papel como depredadores apicales en los ecosistemas marinos, su capacidad de biomagnificar las sustancias que incorporan del medio ambiente (incluyendo las tóxicas como los contaminantes orgánicos), su estrategia reproductiva y larga vida que hace que sus poblaciones sean más vulnerables y sensibles a presiones antrópicas junto con el hecho de que son especies carismáticas con un alto interés para el público.
Tanto los cetáceos (la presencia de focas en aguas españolas está limitada a ejemplares desplazados de sus áreas de distribución más septentrionales) como las tortugas, están presentes con un número elevado de especies en aguas españolas. Por ello, se ha llevado a cabo una selección de aquellas unidades de gestión (UGs) que se considera pueden actuar como indicadoras del Buen Estado Ambiental (BEA), en base a varios criterios, incluyendo la información disponible, representatividad de diferentes nichos ecológicos, identificación de amenazas en las que se pueden relacionar los impactos con la abundancia total de la
población, etc.
Los programas incluidos en esta estrategia de seguimiento siguen las recomendaciones de ICES, OSPAR y el Convenio de Barcelona en cuanto a los indicadores y metodología a aplicar, siendo comunes para varios países. Está compuesta por 5 programas:
•MT-1 Mamíferos y tortugas marinos costeros y MT-2 Mamíferos y tortugas marinos oceánicos se centran en la monitorización de la abundancia ya que, siguiendo la recomendación de ICES a
|
El descriptor 1.Biodiversidad- Mamíferos marinos y tortugas marinas, se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos principales:
•Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de los cetáceos y las tortugas marinas en cada una de las demarcaciones marinas. La evaluación de este descriptor se basa en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5 relacionados con las capturas accidentales, la abundancia de la población, las características demográficas, la distribución de la población y el estado de su hábitat.
•Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el mamíferos y tortugas marinas. Asimismo, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de aves marinas.
Los mamíferos marinos y las tortugas han sido seleccionados como indicadores del estado del medio marino por su papel como depredadores apicales en los ecosistemas marinos, su capacidad de biomagnificar las sustancias que incorporan del medio ambiente (incluyendo las tóxicas como los contaminantes orgánicos), su estrategia reproductiva y larga vida que hace que sus poblaciones sean más vulnerables y sensibles a presiones antrópicas junto con el hecho de que son especies carismáticas con un alto interés para el público.
Tanto los cetáceos (la presencia de focas en aguas españolas está limitada a ejemplares desplazados de sus áreas de distribución más septentrionales) como las tortugas, están presentes con un número elevado de especies en aguas españolas. Por ello, se ha llevado a cabo una selección de aquellas unidades de gestión (UGs) que se considera pueden actuar como indicadoras del Buen Estado Ambiental (BEA), en base a varios criterios, incluyendo la información disponible, representatividad de diferentes nichos ecológicos, identificación de amenazas en las que se pueden relacionar los impactos con la abundancia total de la
población, etc.
Los programas incluidos en esta estrategia de seguimiento siguen las recomendaciones de ICES, OSPAR y el Convenio de Barcelona en cuanto a los indicadores y metodología a aplicar, siendo comunes para varios países. Está compuesta por 5 programas:
•MT-1 Mamíferos y tortugas marinos costeros y MT-2 Mamíferos y tortugas marinos oceánicos se centran en la monitorización de la abundancia ya que, siguiendo la recomendación de ICES a
|
El descriptor 1.Biodiversidad- Mamíferos marinos y tortugas marinas, se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos principales:
•Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de los cetáceos y las tortugas marinas en cada una de las demarcaciones marinas. La evaluación de este descriptor se basa en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5 relacionados con las capturas accidentales, la abundancia de la población, las características demográficas, la distribución de la población y el estado de su hábitat.
•Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el mamíferos y tortugas marinas. Asimismo, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de aves marinas.
Los mamíferos marinos y las tortugas han sido seleccionados como indicadores del estado del medio marino por su papel como depredadores apicales en los ecosistemas marinos, su capacidad de biomagnificar las sustancias que incorporan del medio ambiente (incluyendo las tóxicas como los contaminantes orgánicos), su estrategia reproductiva y larga vida que hace que sus poblaciones sean más vulnerables y sensibles a presiones antrópicas junto con el hecho de que son especies carismáticas con un alto interés para el público.
Tanto los cetáceos (la presencia de focas en aguas españolas está limitada a ejemplares desplazados de sus áreas de distribución más septentrionales) como las tortugas, están presentes con un número elevado de especies en aguas españolas. Por ello, se ha llevado a cabo una selección de aquellas unidades de gestión (UGs) que se considera pueden actuar como indicadoras del Buen Estado Ambiental (BEA), en base a varios criterios, incluyendo la información disponible, representatividad de diferentes nichos ecológicos, identificación de amenazas en las que se pueden relacionar los impactos con la abundancia total de la
población, etc.
Los programas incluidos en esta estrategia de seguimiento siguen las recomendaciones de ICES, OSPAR y el Convenio de Barcelona en cuanto a los indicadores y metodología a aplicar, siendo comunes para varios países. Está compuesta por 5 programas:
•MT-1 Mamíferos y tortugas marinos costeros y MT-2 Mamíferos y tortugas marinos oceánicos se centran en la monitorización de la abundancia ya que, siguiendo la recomendación de ICES a
|
El descriptor 1.Biodiversidad- Mamíferos marinos y tortugas marinas, se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos principales:
•Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de los cetáceos y las tortugas marinas en cada una de las demarcaciones marinas. La evaluación de este descriptor se basa en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5 relacionados con las capturas accidentales, la abundancia de la población, las características demográficas, la distribución de la población y el estado de su hábitat.
•Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el mamíferos y tortugas marinas. Asimismo, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de aves marinas.
Los mamíferos marinos y las tortugas han sido seleccionados como indicadores del estado del medio marino por su papel como depredadores apicales en los ecosistemas marinos, su capacidad de biomagnificar las sustancias que incorporan del medio ambiente (incluyendo las tóxicas como los contaminantes orgánicos), su estrategia reproductiva y larga vida que hace que sus poblaciones sean más vulnerables y sensibles a presiones antrópicas junto con el hecho de que son especies carismáticas con un alto interés para el público.
Tanto los cetáceos (la presencia de focas en aguas españolas está limitada a ejemplares desplazados de sus áreas de distribución más septentrionales) como las tortugas, están presentes con un número elevado de especies en aguas españolas. Por ello, se ha llevado a cabo una selección de aquellas unidades de gestión (UGs) que se considera pueden actuar como indicadoras del Buen Estado Ambiental (BEA), en base a varios criterios, incluyendo la información disponible, representatividad de diferentes nichos ecológicos, identificación de amenazas en las que se pueden relacionar los impactos con la abundancia total de la
población, etc.
Los programas incluidos en esta estrategia de seguimiento siguen las recomendaciones de ICES, OSPAR y el Convenio de Barcelona en cuanto a los indicadores y metodología a aplicar, siendo comunes para varios países. Está compuesta por 5 programas:
•MT-1 Mamíferos y tortugas marinos costeros y MT-2 Mamíferos y tortugas marinos oceánicos se centran en la monitorización de la abundancia ya que, siguiendo la recomendación de ICES a
|
El descriptor 1.Biodiversidad- Mamíferos marinos y tortugas marinas, se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos principales:
•Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de los cetáceos y las tortugas marinas en cada una de las demarcaciones marinas. La evaluación de este descriptor se basa en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5 relacionados con las capturas accidentales, la abundancia de la población, las características demográficas, la distribución de la población y el estado de su hábitat.
•Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el mamíferos y tortugas marinas. Asimismo, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de aves marinas.
Los mamíferos marinos y las tortugas han sido seleccionados como indicadores del estado del medio marino por su papel como depredadores apicales en los ecosistemas marinos, su capacidad de biomagnificar las sustancias que incorporan del medio ambiente (incluyendo las tóxicas como los contaminantes orgánicos), su estrategia reproductiva y larga vida que hace que sus poblaciones sean más vulnerables y sensibles a presiones antrópicas junto con el hecho de que son especies carismáticas con un alto interés para el público.
Tanto los cetáceos (la presencia de focas en aguas españolas está limitada a ejemplares desplazados de sus áreas de distribución más septentrionales) como las tortugas, están presentes con un número elevado de especies en aguas españolas. Por ello, se ha llevado a cabo una selección de aquellas unidades de gestión (UGs) que se considera pueden actuar como indicadoras del Buen Estado Ambiental (BEA), en base a varios criterios, incluyendo la información disponible, representatividad de diferentes nichos ecológicos, identificación de amenazas en las que se pueden relacionar los impactos con la abundancia total de la
población, etc.
Los programas incluidos en esta estrategia de seguimiento siguen las recomendaciones de ICES, OSPAR y el Convenio de Barcelona en cuanto a los indicadores y metodología a aplicar, siendo comunes para varios países. Está compuesta por 5 programas:
•MT-1 Mamíferos y tortugas marinos costeros y MT-2 Mamíferos y tortugas marinos oceánicos se centran en la monitorización de la abundancia ya que, siguiendo la recomendación de ICES a
|
El descriptor 1.Biodiversidad- Mamíferos marinos y tortugas marinas, se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos principales:
•Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de los cetáceos y las tortugas marinas en cada una de las demarcaciones marinas. La evaluación de este descriptor se basa en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5 relacionados con las capturas accidentales, la abundancia de la población, las características demográficas, la distribución de la población y el estado de su hábitat.
•Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el mamíferos y tortugas marinas. Asimismo, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de aves marinas.
Los mamíferos marinos y las tortugas han sido seleccionados como indicadores del estado del medio marino por su papel como depredadores apicales en los ecosistemas marinos, su capacidad de biomagnificar las sustancias que incorporan del medio ambiente (incluyendo las tóxicas como los contaminantes orgánicos), su estrategia reproductiva y larga vida que hace que sus poblaciones sean más vulnerables y sensibles a presiones antrópicas junto con el hecho de que son especies carismáticas con un alto interés para el público.
Tanto los cetáceos (la presencia de focas en aguas españolas está limitada a ejemplares desplazados de sus áreas de distribución más septentrionales) como las tortugas, están presentes con un número elevado de especies en aguas españolas. Por ello, se ha llevado a cabo una selección de aquellas unidades de gestión (UGs) que se considera pueden actuar como indicadoras del Buen Estado Ambiental (BEA), en base a varios criterios, incluyendo la información disponible, representatividad de diferentes nichos ecológicos, identificación de amenazas en las que se pueden relacionar los impactos con la abundancia total de la
población, etc.
Los programas incluidos en esta estrategia de seguimiento siguen las recomendaciones de ICES, OSPAR y el Convenio de Barcelona en cuanto a los indicadores y metodología a aplicar, siendo comunes para varios países. Está compuesta por 5 programas:
•MT-1 Mamíferos y tortugas marinos costeros y MT-2 Mamíferos y tortugas marinos oceánicos se centran en la monitorización de la abundancia ya que, siguiendo la recomendación de ICES a
|
El descriptor 1.Biodiversidad- Mamíferos marinos y tortugas marinas, se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos principales:
•Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de los cetáceos y las tortugas marinas en cada una de las demarcaciones marinas. La evaluación de este descriptor se basa en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5 relacionados con las capturas accidentales, la abundancia de la población, las características demográficas, la distribución de la población y el estado de su hábitat.
•Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el mamíferos y tortugas marinas. Asimismo, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de aves marinas.
Los mamíferos marinos y las tortugas han sido seleccionados como indicadores del estado del medio marino por su papel como depredadores apicales en los ecosistemas marinos, su capacidad de biomagnificar las sustancias que incorporan del medio ambiente (incluyendo las tóxicas como los contaminantes orgánicos), su estrategia reproductiva y larga vida que hace que sus poblaciones sean más vulnerables y sensibles a presiones antrópicas junto con el hecho de que son especies carismáticas con un alto interés para el público.
Tanto los cetáceos (la presencia de focas en aguas españolas está limitada a ejemplares desplazados de sus áreas de distribución más septentrionales) como las tortugas, están presentes con un número elevado de especies en aguas españolas. Por ello, se ha llevado a cabo una selección de aquellas unidades de gestión (UGs) que se considera pueden actuar como indicadoras del Buen Estado Ambiental (BEA), en base a varios criterios, incluyendo la información disponible, representatividad de diferentes nichos ecológicos, identificación de amenazas en las que se pueden relacionar los impactos con la abundancia total de la
población, etc.
Los programas incluidos en esta estrategia de seguimiento siguen las recomendaciones de ICES, OSPAR y el Convenio de Barcelona en cuanto a los indicadores y metodología a aplicar, siendo comunes para varios países. Está compuesta por 5 programas:
•MT-1 Mamíferos y tortugas marinos costeros y MT-2 Mamíferos y tortugas marinos oceánicos se centran en la monitorización de la abundancia ya que, siguiendo la recomendación de ICES a
|
Le programme de surveillance « Mammifères marins - Tortues marines » définit la surveillance nécessaire à l'évaluation permanente de l'état écologique des eaux marines et à la mise à jour périodique des objectifs environnementaux (OE) au titre du descripteur 1 « Biodiversité » pour les composantes « Mammifères marins » et « Tortues marines » et du descripteur 4 « Réseaux trophiques ». Ce programme de surveillance a pour objectif d'acquérir des données permettant à la fois : - d'évaluer l'état écologique des populations de mammifères marins et de tortues marines (abondance, caractéristiques démographiques, distribution spatiale, utilisation de l'habitat) - d'évaluer l'impact des pressions auxquelles les populations sont soumises - d'appréhender la structure et le fonctionnement des écosystèmes marins et du réseau trophique. Ce programme est structuré en quatre sous-programmes : 1 – Populations côtières de cétacés (suivi de l'état écologique des groupes côtiers de grands dauphins principalement sédentaires), 3 – Mammifères marins et tortues marines au large (suivi de l'abondance et de la répartition spatiale des populations de mammifères marins et de tortues marines au large), 4 – Echouage des mammifères marins et des tortues marines (suivi des échouages de mammifères marins et de tortues marines sur le littoral français afin d'évaluer leur état écologique, ainsi que de caractériser les effets des pressions anthropiques sur les populations) et 5 – Interactions entre les activités humaines, les mammifères marins et les tortues marines (observation et suivi des interactions in situ entre les activités humaines en mer et les mammifères marins/tortues marines pour caractériser en particulier l'état des populations au regard des pressions telles que captures accidentelles par les engins de pêche, dérangement lié au whale watching, impact du bruit et risques de collision).
|
Le programme de surveillance « Mammifères marins - Tortues marines » définit la surveillance nécessaire à l'évaluation permanente de l'état écologique des eaux marines et à la mise à jour périodique des objectifs environnementaux (OE) au titre du descripteur 1 « Biodiversité » pour les composantes « Mammifères marins » et « Tortues marines » et du descripteur 4 « Réseaux trophiques ». Ce programme de surveillance a pour objectif d'acquérir des données permettant à la fois : - d'évaluer l'état écologique des populations de mammifères marins et de tortues marines (abondance, caractéristiques démographiques, distribution spatiale, utilisation de l'habitat) - d'évaluer l'impact des pressions auxquelles les populations sont soumises - d'appréhender la structure et le fonctionnement des écosystèmes marins et du réseau trophique. Ce programme est structuré en quatre sous-programmes : 1 – Populations côtières de cétacés (suivi de l'état écologique des groupes côtiers de grands dauphins principalement sédentaires), 3 – Mammifères marins et tortues marines au large (suivi de l'abondance et de la répartition spatiale des populations de mammifères marins et de tortues marines au large), 4 – Echouage des mammifères marins et des tortues marines (suivi des échouages de mammifères marins et de tortues marines sur le littoral français afin d'évaluer leur état écologique, ainsi que de caractériser les effets des pressions anthropiques sur les populations) et 5 – Interactions entre les activités humaines, les mammifères marins et les tortues marines (observation et suivi des interactions in situ entre les activités humaines en mer et les mammifères marins/tortues marines pour caractériser en particulier l'état des populations au regard des pressions telles que captures accidentelles par les engins de pêche, dérangement lié au whale watching, impact du bruit et risques de collision).
|
Le programme de surveillance « Mammifères marins - Tortues marines » définit la surveillance nécessaire à l'évaluation permanente de l'état écologique des eaux marines et à la mise à jour périodique des objectifs environnementaux (OE) au titre du descripteur 1 « Biodiversité » pour les composantes « Mammifères marins » et « Tortues marines » et du descripteur 4 « Réseaux trophiques ». Ce programme de surveillance a pour objectif d'acquérir des données permettant à la fois : - d'évaluer l'état écologique des populations de mammifères marins et de tortues marines (abondance, caractéristiques démographiques, distribution spatiale, utilisation de l'habitat) - d'évaluer l'impact des pressions auxquelles les populations sont soumises - d'appréhender la structure et le fonctionnement des écosystèmes marins et du réseau trophique. Ce programme est structuré en quatre sous-programmes : 1 – Populations côtières de cétacés (suivi de l'état écologique des groupes côtiers de grands dauphins principalement sédentaires), 3 – Mammifères marins et tortues marines au large (suivi de l'abondance et de la répartition spatiale des populations de mammifères marins et de tortues marines au large), 4 – Echouage des mammifères marins et des tortues marines (suivi des échouages de mammifères marins et de tortues marines sur le littoral français afin d'évaluer leur état écologique, ainsi que de caractériser les effets des pressions anthropiques sur les populations) et 5 – Interactions entre les activités humaines, les mammifères marins et les tortues marines (observation et suivi des interactions in situ entre les activités humaines en mer et les mammifères marins/tortues marines pour caractériser en particulier l'état des populations au regard des pressions telles que captures accidentelles par les engins de pêche, dérangement lié au whale watching, impact du bruit et risques de collision).
|
Le programme de surveillance « Mammifères marins - Tortues marines » définit la surveillance nécessaire à l'évaluation permanente de l'état écologique des eaux marines et à la mise à jour périodique des objectifs environnementaux (OE) au titre du descripteur 1 « Biodiversité » pour les composantes « Mammifères marins » et « Tortues marines » et du descripteur 4 « Réseaux trophiques ». Ce programme de surveillance a pour objectif d'acquérir des données permettant à la fois : - d'évaluer l'état écologique des populations de mammifères marins et de tortues marines (abondance, caractéristiques démographiques, distribution spatiale, utilisation de l'habitat) - d'évaluer l'impact des pressions auxquelles les populations sont soumises - d'appréhender la structure et le fonctionnement des écosystèmes marins et du réseau trophique. Ce programme est structuré en quatre sous-programmes : 1 – Populations côtières de cétacés (suivi de l'état écologique des groupes côtiers de grands dauphins principalement sédentaires), 3 – Mammifères marins et tortues marines au large (suivi de l'abondance et de la répartition spatiale des populations de mammifères marins et de tortues marines au large), 4 – Echouage des mammifères marins et des tortues marines (suivi des échouages de mammifères marins et de tortues marines sur le littoral français afin d'évaluer leur état écologique, ainsi que de caractériser les effets des pressions anthropiques sur les populations) et 5 – Interactions entre les activités humaines, les mammifères marins et les tortues marines (observation et suivi des interactions in situ entre les activités humaines en mer et les mammifères marins/tortues marines pour caractériser en particulier l'état des populations au regard des pressions telles que captures accidentelles par les engins de pêche, dérangement lié au whale watching, impact du bruit et risques de collision).
|
The abundance and spatial distribution are assessed using the data collected during the photo-identification and aerial surveys. During the photo-identification surveys data on the species observed, group size, composition, behaviour of animals, weather and effort are collected. Sightings are documented with photographs and video camera. Aerial surveys provide data at the basin level on the distribution and abundance of cetaceans and sea turtles. Data collection followed standard aerial survey procedures for Distance Sampling-based surveys with respect to sighting and effort data. |
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
MAMMIFERI: Piccoli odontoceti, Odontoceti che s’immergono in acque profonde, Misticeti
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
MAMMIFERI: Piccoli odontoceti, Odontoceti che s’immergono in acque profonde, Misticeti
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
MAMMIFERI: Piccoli odontoceti, Odontoceti che s’immergono in acque profonde, Misticeti
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
MAMMIFERI: Piccoli odontoceti, Odontoceti che s’immergono in acque profonde, Misticeti
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
MAMMIFERI: Piccoli odontoceti, Odontoceti che s’immergono in acque profonde, Misticeti
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
MAMMIFERI: Piccoli odontoceti, Odontoceti che s’immergono in acque profonde, Misticeti
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Coverage of GES criteria |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Gaps and plans |
Continuation of all sub programs under program MALCY-D0142 and adherence to the “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus” will help to expedite a change in GES from partial coverage to coverage. There are no other recommendations to achieve GES for this biodiversity component at this time. |
Criterios D1C2, D1C3, D1C4 (Primarios):La puesta en marcha de los PdS MT1 y MT2 aportarán datos para estimar la abundancia, características demográficas, y rango de distribución de las poblaciones de mamíferos y tortugas. Además, el PdS MT6 de datos adicionales contribuirá con información extra que pueda complementar los datos. Para la puesta en marcha de estos PdS, se prevé comenzar a contratar el seguimiento descrito en éstos, tras la redacción de un protocolo por parte de los expertos, que permita que este seguimiento se realice de forma homogénea a lo largo del tiempo.
Criterio D1C1 (primario):El seguimiento de la captura accidental de mamíferos y tortugas depende de la SGP, quien recoge datos a través del programa de observadores y de las anotaciones en los diarios electrónicos de abordo (DEA). Sin embargo, el programa de observadores debe ser rediseñado para abordar mejor las flotas pesqueras que más presión ejercen sobre las poblaciones de estas especies por captura accidental (palangres, redes fijas, etc). Por otro lado, las anotaciones en el DEA no están recogiendo adecuadamente las capturas accidentales, y existe además una importante laguna de información en la flota artesanal, puesto que llevan diario de pesca en papel(<15m>10m) o en algunos casos ni tienen la obligación de llevarlos (<10m).Para abordar estas carencias, en la próxima actualización del DEA se incluirán campos más específicos para mejorar el seguimiento por parte de la flota pesquera. Asimismo, se prevé mejorar el programa de observadores a bordo de forma que abarquen de forma más representativa la flota que presenta más riesgos de realizar capturas accidentales.
Criterio D1C5 (Primario): Este criterio se podría alimentar a partir de los resultados PdS MT incluido el MT6, en conjunto con los resultados de otros Pds relacionados, como los incluidos en las estrategias PC, RT, HP, entre otros. Sin embargo, no está mencionado específicamente en ningún PdS, puesto que los indicadores correspondientes aún están en desarrollo.
El seguimiento de los varamientos aúna diversas competencias, y el principal reto es la creación de una red nacional de varamientos que homogeneice y garantice la asistencia tanto en el caso de animales vivos como muertos, así como la recogida de datos que permita conocer las principales causas de los varamientos.
La aprobación de los protocolos de varamientos de MT será un primer paso para la formación de una red de varamientos homogénea a nivel nacional.
|
Criterios D1C2, D1C3, D1C4 (Primarios):La puesta en marcha de los PdS MT1 y MT2 aportarán datos para estimar la abundancia, características demográficas, y rango de distribución de las poblaciones de mamíferos y tortugas. Además, el PdS MT6 de datos adicionales contribuirá con información extra que pueda complementar los datos. Para la puesta en marcha de estos PdS, se prevé comenzar a contratar el seguimiento descrito en éstos, tras la redacción de un protocolo por parte de los expertos, que permita que este seguimiento se realice de forma homogénea a lo largo del tiempo.
Criterio D1C1 (primario):El seguimiento de la captura accidental de mamíferos y tortugas depende de la SGP, quien recoge datos a través del programa de observadores y de las anotaciones en los diarios electrónicos de abordo (DEA). Sin embargo, el programa de observadores debe ser rediseñado para abordar mejor las flotas pesqueras que más presión ejercen sobre las poblaciones de estas especies por captura accidental (palangres, redes fijas, etc). Por otro lado, las anotaciones en el DEA no están recogiendo adecuadamente las capturas accidentales, y existe además una importante laguna de información en la flota artesanal, puesto que llevan diario de pesca en papel(<15m>10m) o en algunos casos ni tienen la obligación de llevarlos (<10m).Para abordar estas carencias, en la próxima actualización del DEA se incluirán campos más específicos para mejorar el seguimiento por parte de la flota pesquera. Asimismo, se prevé mejorar el programa de observadores a bordo de forma que abarquen de forma más representativa la flota que presenta más riesgos de realizar capturas accidentales.
Criterio D1C5 (Primario): Este criterio se podría alimentar a partir de los resultados PdS MT incluido el MT6, en conjunto con los resultados de otros Pds relacionados, como los incluidos en las estrategias PC, RT, HP, entre otros. Sin embargo, no está mencionado específicamente en ningún PdS, puesto que los indicadores correspondientes aún están en desarrollo.
El seguimiento de los varamientos aúna diversas competencias, y el principal reto es la creación de una red nacional de varamientos que homogeneice y garantice la asistencia tanto en el caso de animales vivos como muertos, así como la recogida de datos que permita conocer las principales causas de los varamientos.
La aprobación de los protocolos de varamientos de MT será un primer paso para la formación de una red de varamientos homogénea a nivel nacional.
|
Criterios D1C2, D1C3, D1C4 (Primarios):La puesta en marcha de los PdS MT1 y MT2 aportarán datos para estimar la abundancia, características demográficas, y rango de distribución de las poblaciones de mamíferos y tortugas. Además, el PdS MT6 de datos adicionales contribuirá con información extra que pueda complementar los datos. Para la puesta en marcha de estos PdS, se prevé comenzar a contratar el seguimiento descrito en éstos, tras la redacción de un protocolo por parte de los expertos, que permita que este seguimiento se realice de forma homogénea a lo largo del tiempo.
Criterio D1C1 (primario):El seguimiento de la captura accidental de mamíferos y tortugas depende de la SGP, quien recoge datos a través del programa de observadores y de las anotaciones en los diarios electrónicos de abordo (DEA). Sin embargo, el programa de observadores debe ser rediseñado para abordar mejor las flotas pesqueras que más presión ejercen sobre las poblaciones de estas especies por captura accidental (palangres, redes fijas, etc). Por otro lado, las anotaciones en el DEA no están recogiendo adecuadamente las capturas accidentales, y existe además una importante laguna de información en la flota artesanal, puesto que llevan diario de pesca en papel(<15m>10m) o en algunos casos ni tienen la obligación de llevarlos (<10m).Para abordar estas carencias, en la próxima actualización del DEA se incluirán campos más específicos para mejorar el seguimiento por parte de la flota pesquera. Asimismo, se prevé mejorar el programa de observadores a bordo de forma que abarquen de forma más representativa la flota que presenta más riesgos de realizar capturas accidentales.
Criterio D1C5 (Primario): Este criterio se podría alimentar a partir de los resultados PdS MT incluido el MT6, en conjunto con los resultados de otros Pds relacionados, como los incluidos en las estrategias PC, RT, HP, entre otros. Sin embargo, no está mencionado específicamente en ningún PdS, puesto que los indicadores correspondientes aún están en desarrollo.
El seguimiento de los varamientos aúna diversas competencias, y el principal reto es la creación de una red nacional de varamientos que homogeneice y garantice la asistencia tanto en el caso de animales vivos como muertos, así como la recogida de datos que permita conocer las principales causas de los varamientos.
La aprobación de los protocolos de varamientos de MT será un primer paso para la formación de una red de varamientos homogénea a nivel nacional.
|
Criterios D1C2, D1C3, D1C4 (Primarios):La puesta en marcha de los PdS MT1 y MT2 aportarán datos para estimar la abundancia, características demográficas, y rango de distribución de las poblaciones de mamíferos y tortugas. Además, el PdS MT6 de datos adicionales contribuirá con información extra que pueda complementar los datos. Para la puesta en marcha de estos PdS, se prevé comenzar a contratar el seguimiento descrito en éstos, tras la redacción de un protocolo por parte de los expertos, que permita que este seguimiento se realice de forma homogénea a lo largo del tiempo.
Criterio D1C1 (primario):El seguimiento de la captura accidental de mamíferos y tortugas depende de la SGP, quien recoge datos a través del programa de observadores y de las anotaciones en los diarios electrónicos de abordo (DEA). Sin embargo, el programa de observadores debe ser rediseñado para abordar mejor las flotas pesqueras que más presión ejercen sobre las poblaciones de estas especies por captura accidental (palangres, redes fijas, etc). Por otro lado, las anotaciones en el DEA no están recogiendo adecuadamente las capturas accidentales, y existe además una importante laguna de información en la flota artesanal, puesto que llevan diario de pesca en papel(<15m>10m) o en algunos casos ni tienen la obligación de llevarlos (<10m).Para abordar estas carencias, en la próxima actualización del DEA se incluirán campos más específicos para mejorar el seguimiento por parte de la flota pesquera. Asimismo, se prevé mejorar el programa de observadores a bordo de forma que abarquen de forma más representativa la flota que presenta más riesgos de realizar capturas accidentales.
Criterio D1C5 (Primario): Este criterio se podría alimentar a partir de los resultados PdS MT incluido el MT6, en conjunto con los resultados de otros Pds relacionados, como los incluidos en las estrategias PC, RT, HP, entre otros. Sin embargo, no está mencionado específicamente en ningún PdS, puesto que los indicadores correspondientes aún están en desarrollo.
El seguimiento de los varamientos aúna diversas competencias, y el principal reto es la creación de una red nacional de varamientos que homogeneice y garantice la asistencia tanto en el caso de animales vivos como muertos, así como la recogida de datos que permita conocer las principales causas de los varamientos.
La aprobación de los protocolos de varamientos de MT será un primer paso para la formación de una red de varamientos homogénea a nivel nacional.
|
Criterios D1C2, D1C3, D1C4 (Primarios):La puesta en marcha de los PdS MT1 y MT2 aportarán datos para estimar la abundancia, características demográficas, y rango de distribución de las poblaciones de mamíferos y tortugas. Además, el PdS MT6 de datos adicionales contribuirá con información extra que pueda complementar los datos. Para la puesta en marcha de estos PdS, se prevé comenzar a contratar el seguimiento descrito en éstos, tras la redacción de un protocolo por parte de los expertos, que permita que este seguimiento se realice de forma homogénea a lo largo del tiempo.
Criterio D1C1 (primario):El seguimiento de la captura accidental de mamíferos y tortugas depende de la SGP, quien recoge datos a través del programa de observadores y de las anotaciones en los diarios electrónicos de abordo (DEA). Sin embargo, el programa de observadores debe ser rediseñado para abordar mejor las flotas pesqueras que más presión ejercen sobre las poblaciones de estas especies por captura accidental (palangres, redes fijas, etc). Por otro lado, las anotaciones en el DEA no están recogiendo adecuadamente las capturas accidentales, y existe además una importante laguna de información en la flota artesanal, puesto que llevan diario de pesca en papel(<15m>10m) o en algunos casos ni tienen la obligación de llevarlos (<10m).Para abordar estas carencias, en la próxima actualización del DEA se incluirán campos más específicos para mejorar el seguimiento por parte de la flota pesquera. Asimismo, se prevé mejorar el programa de observadores a bordo de forma que abarquen de forma más representativa la flota que presenta más riesgos de realizar capturas accidentales.
Criterio D1C5 (Primario): Este criterio se podría alimentar a partir de los resultados PdS MT incluido el MT6, en conjunto con los resultados de otros Pds relacionados, como los incluidos en las estrategias PC, RT, HP, entre otros. Sin embargo, no está mencionado específicamente en ningún PdS, puesto que los indicadores correspondientes aún están en desarrollo.
El seguimiento de los varamientos aúna diversas competencias, y el principal reto es la creación de una red nacional de varamientos que homogeneice y garantice la asistencia tanto en el caso de animales vivos como muertos, así como la recogida de datos que permita conocer las principales causas de los varamientos.
La aprobación de los protocolos de varamientos de MT será un primer paso para la formación de una red de varamientos homogénea a nivel nacional.
|
Criterios D1C2, D1C3, D1C4 (Primarios):La puesta en marcha de los PdS MT1 y MT2 aportarán datos para estimar la abundancia, características demográficas, y rango de distribución de las poblaciones de mamíferos y tortugas. Además, el PdS MT6 de datos adicionales contribuirá con información extra que pueda complementar los datos. Para la puesta en marcha de estos PdS, se prevé comenzar a contratar el seguimiento descrito en éstos, tras la redacción de un protocolo por parte de los expertos, que permita que este seguimiento se realice de forma homogénea a lo largo del tiempo.
Criterio D1C1 (primario):El seguimiento de la captura accidental de mamíferos y tortugas depende de la SGP, quien recoge datos a través del programa de observadores y de las anotaciones en los diarios electrónicos de abordo (DEA). Sin embargo, el programa de observadores debe ser rediseñado para abordar mejor las flotas pesqueras que más presión ejercen sobre las poblaciones de estas especies por captura accidental (palangres, redes fijas, etc). Por otro lado, las anotaciones en el DEA no están recogiendo adecuadamente las capturas accidentales, y existe además una importante laguna de información en la flota artesanal, puesto que llevan diario de pesca en papel(<15m>10m) o en algunos casos ni tienen la obligación de llevarlos (<10m).Para abordar estas carencias, en la próxima actualización del DEA se incluirán campos más específicos para mejorar el seguimiento por parte de la flota pesquera. Asimismo, se prevé mejorar el programa de observadores a bordo de forma que abarquen de forma más representativa la flota que presenta más riesgos de realizar capturas accidentales.
Criterio D1C5 (Primario): Este criterio se podría alimentar a partir de los resultados PdS MT incluido el MT6, en conjunto con los resultados de otros Pds relacionados, como los incluidos en las estrategias PC, RT, HP, entre otros. Sin embargo, no está mencionado específicamente en ningún PdS, puesto que los indicadores correspondientes aún están en desarrollo.
El seguimiento de los varamientos aúna diversas competencias, y el principal reto es la creación de una red nacional de varamientos que homogeneice y garantice la asistencia tanto en el caso de animales vivos como muertos, así como la recogida de datos que permita conocer las principales causas de los varamientos.
La aprobación de los protocolos de varamientos de MT será un primer paso para la formación de una red de varamientos homogénea a nivel nacional.
|
Criterios D1C2, D1C3, D1C4 (Primarios):La puesta en marcha de los PdS MT1 y MT2 aportarán datos para estimar la abundancia, características demográficas, y rango de distribución de las poblaciones de mamíferos y tortugas. Además, el PdS MT6 de datos adicionales contribuirá con información extra que pueda complementar los datos. Para la puesta en marcha de estos PdS, se prevé comenzar a contratar el seguimiento descrito en éstos, tras la redacción de un protocolo por parte de los expertos, que permita que este seguimiento se realice de forma homogénea a lo largo del tiempo.
Criterio D1C1 (primario):El seguimiento de la captura accidental de mamíferos y tortugas depende de la SGP, quien recoge datos a través del programa de observadores y de las anotaciones en los diarios electrónicos de abordo (DEA). Sin embargo, el programa de observadores debe ser rediseñado para abordar mejor las flotas pesqueras que más presión ejercen sobre las poblaciones de estas especies por captura accidental (palangres, redes fijas, etc). Por otro lado, las anotaciones en el DEA no están recogiendo adecuadamente las capturas accidentales, y existe además una importante laguna de información en la flota artesanal, puesto que llevan diario de pesca en papel(<15m>10m) o en algunos casos ni tienen la obligación de llevarlos (<10m).Para abordar estas carencias, en la próxima actualización del DEA se incluirán campos más específicos para mejorar el seguimiento por parte de la flota pesquera. Asimismo, se prevé mejorar el programa de observadores a bordo de forma que abarquen de forma más representativa la flota que presenta más riesgos de realizar capturas accidentales.
Criterio D1C5 (Primario): Este criterio se podría alimentar a partir de los resultados PdS MT incluido el MT6, en conjunto con los resultados de otros Pds relacionados, como los incluidos en las estrategias PC, RT, HP, entre otros. Sin embargo, no está mencionado específicamente en ningún PdS, puesto que los indicadores correspondientes aún están en desarrollo.
El seguimiento de los varamientos aúna diversas competencias, y el principal reto es la creación de una red nacional de varamientos que homogeneice y garantice la asistencia tanto en el caso de animales vivos como muertos, así como la recogida de datos que permita conocer las principales causas de los varamientos.
La aprobación de los protocolos de varamientos de MT será un primer paso para la formación de una red de varamientos homogénea a nivel nacional.
|
Principales perspectives du programme de surveillance « Mammifères marins - Tortues marines », centrées sur les mammifères marins : - Augmenter l'effort de surveillance des mammifères marins en Méditerranée occidentale, afin de collecter les données nécessaires à l'évaluation de ces espèces : * Poursuivre l'acquisition de données sur les populations de grands dauphins côtiers par des associations et gestionnaires d'AMP dans le cadre du projet TursMed 2. * Poursuivre les campagnes existantes (suivis aériens, Mégascope) de suivi au large pour le sous-programme 3 et les compléter par des campagnes sur des navires d'opportunité (ferries, action de l'État en mer). - Améliorer la surveillance concernant les marsouins au niveau côtier et les espèces peu visibles au large (grands plongeurs). En particulier, poursuivre le développement de la surveillance par acoustique passive à l'aide d'enregistreurs autonomes (hydrophones) en complétant le réseau d'observatoires acoustiques mis en place au premier cycle et en développant des indicateurs afin de répondre aux besoins de la DCSMM. - Adapter le sous-programme 5 – Interactions entre les activités humaines, les mammifères marins et les tortues marines, pour répondre aux besoins de la DCSMM. L'objectif sera d'améliorer le dispositif OBSMER sur les pêcheries, les secteurs et les périodes les plus à risque (ex : fileyeurs, palangriers) et d'accompagner la mise en place de techniques innovantes (caméras embarquées,…) complémentaires à l'embarquement d'observateurs. Cette stratégie de surveillance pourra être complétée par la mise en place d'enquêtes, en particulier auprès des gestionnaires d'AMP, services de l'Etat et associations afin de connaître le nombre d'opérateurs de whale watching ayant adhéré et respectant une démarche de bonnes pratiques afin de limiter le dérangement lié à cette activité. - Initier une réflexion pour définir une stratégie de surveillance cohérente avec les besoins du descripteur 4, notamment en exploitant les données acquises dans le cadre de plusieurs programmes de surveillance pour reconstituer le réseau trophique dans son ensemble. - Développer les indicateurs BEE et valeurs seuils associés au critère D1C5 - Habitat des espèces. - Poursuivre l'adaptation de certains indicateurs afin d'évaluer d'autres espèces ou d'autres sous-régions marines, en particulier en Méditerranée occidentale où aucune espèce de mammifère marin n'a pu être évaluée quantitativement lors de l'Evaluation BE
|
Principales perspectives du programme de surveillance « Mammifères marins - Tortues marines », centrées sur les mammifères marins : - Augmenter l'effort de surveillance des mammifères marins en Méditerranée occidentale, afin de collecter les données nécessaires à l'évaluation de ces espèces : * Poursuivre l'acquisition de données sur les populations de grands dauphins côtiers par des associations et gestionnaires d'AMP dans le cadre du projet TursMed 2. * Poursuivre les campagnes existantes (suivis aériens, Mégascope) de suivi au large pour le sous-programme 3 et les compléter par des campagnes sur des navires d'opportunité (ferries, action de l'État en mer). - Améliorer la surveillance concernant les marsouins au niveau côtier et les espèces peu visibles au large (grands plongeurs). En particulier, poursuivre le développement de la surveillance par acoustique passive à l'aide d'enregistreurs autonomes (hydrophones) en complétant le réseau d'observatoires acoustiques mis en place au premier cycle et en développant des indicateurs afin de répondre aux besoins de la DCSMM. - Adapter le sous-programme 5 – Interactions entre les activités humaines, les mammifères marins et les tortues marines, pour répondre aux besoins de la DCSMM. L'objectif sera d'améliorer le dispositif OBSMER sur les pêcheries, les secteurs et les périodes les plus à risque (ex : fileyeurs, palangriers) et d'accompagner la mise en place de techniques innovantes (caméras embarquées,…) complémentaires à l'embarquement d'observateurs. Cette stratégie de surveillance pourra être complétée par la mise en place d'enquêtes, en particulier auprès des gestionnaires d'AMP, services de l'Etat et associations afin de connaître le nombre d'opérateurs de whale watching ayant adhéré et respectant une démarche de bonnes pratiques afin de limiter le dérangement lié à cette activité. - Initier une réflexion pour définir une stratégie de surveillance cohérente avec les besoins du descripteur 4, notamment en exploitant les données acquises dans le cadre de plusieurs programmes de surveillance pour reconstituer le réseau trophique dans son ensemble. - Développer les indicateurs BEE et valeurs seuils associés au critère D1C5 - Habitat des espèces. - Poursuivre l'adaptation de certains indicateurs afin d'évaluer d'autres espèces ou d'autres sous-régions marines, en particulier en Méditerranée occidentale où aucune espèce de mammifère marin n'a pu être évaluée quantitativement lors de l'Evaluation BE
|
Principales perspectives du programme de surveillance « Mammifères marins - Tortues marines », centrées sur les mammifères marins : - Augmenter l'effort de surveillance des mammifères marins en Méditerranée occidentale, afin de collecter les données nécessaires à l'évaluation de ces espèces : * Poursuivre l'acquisition de données sur les populations de grands dauphins côtiers par des associations et gestionnaires d'AMP dans le cadre du projet TursMed 2. * Poursuivre les campagnes existantes (suivis aériens, Mégascope) de suivi au large pour le sous-programme 3 et les compléter par des campagnes sur des navires d'opportunité (ferries, action de l'État en mer). - Améliorer la surveillance concernant les marsouins au niveau côtier et les espèces peu visibles au large (grands plongeurs). En particulier, poursuivre le développement de la surveillance par acoustique passive à l'aide d'enregistreurs autonomes (hydrophones) en complétant le réseau d'observatoires acoustiques mis en place au premier cycle et en développant des indicateurs afin de répondre aux besoins de la DCSMM. - Adapter le sous-programme 5 – Interactions entre les activités humaines, les mammifères marins et les tortues marines, pour répondre aux besoins de la DCSMM. L'objectif sera d'améliorer le dispositif OBSMER sur les pêcheries, les secteurs et les périodes les plus à risque (ex : fileyeurs, palangriers) et d'accompagner la mise en place de techniques innovantes (caméras embarquées,…) complémentaires à l'embarquement d'observateurs. Cette stratégie de surveillance pourra être complétée par la mise en place d'enquêtes, en particulier auprès des gestionnaires d'AMP, services de l'Etat et associations afin de connaître le nombre d'opérateurs de whale watching ayant adhéré et respectant une démarche de bonnes pratiques afin de limiter le dérangement lié à cette activité. - Initier une réflexion pour définir une stratégie de surveillance cohérente avec les besoins du descripteur 4, notamment en exploitant les données acquises dans le cadre de plusieurs programmes de surveillance pour reconstituer le réseau trophique dans son ensemble. - Développer les indicateurs BEE et valeurs seuils associés au critère D1C5 - Habitat des espèces. - Poursuivre l'adaptation de certains indicateurs afin d'évaluer d'autres espèces ou d'autres sous-régions marines, en particulier en Méditerranée occidentale où aucune espèce de mammifère marin n'a pu être évaluée quantitativement lors de l'Evaluation BE
|
Principales perspectives du programme de surveillance « Mammifères marins - Tortues marines », centrées sur les mammifères marins : - Augmenter l'effort de surveillance des mammifères marins en Méditerranée occidentale, afin de collecter les données nécessaires à l'évaluation de ces espèces : * Poursuivre l'acquisition de données sur les populations de grands dauphins côtiers par des associations et gestionnaires d'AMP dans le cadre du projet TursMed 2. * Poursuivre les campagnes existantes (suivis aériens, Mégascope) de suivi au large pour le sous-programme 3 et les compléter par des campagnes sur des navires d'opportunité (ferries, action de l'État en mer). - Améliorer la surveillance concernant les marsouins au niveau côtier et les espèces peu visibles au large (grands plongeurs). En particulier, poursuivre le développement de la surveillance par acoustique passive à l'aide d'enregistreurs autonomes (hydrophones) en complétant le réseau d'observatoires acoustiques mis en place au premier cycle et en développant des indicateurs afin de répondre aux besoins de la DCSMM. - Adapter le sous-programme 5 – Interactions entre les activités humaines, les mammifères marins et les tortues marines, pour répondre aux besoins de la DCSMM. L'objectif sera d'améliorer le dispositif OBSMER sur les pêcheries, les secteurs et les périodes les plus à risque (ex : fileyeurs, palangriers) et d'accompagner la mise en place de techniques innovantes (caméras embarquées,…) complémentaires à l'embarquement d'observateurs. Cette stratégie de surveillance pourra être complétée par la mise en place d'enquêtes, en particulier auprès des gestionnaires d'AMP, services de l'Etat et associations afin de connaître le nombre d'opérateurs de whale watching ayant adhéré et respectant une démarche de bonnes pratiques afin de limiter le dérangement lié à cette activité. - Initier une réflexion pour définir une stratégie de surveillance cohérente avec les besoins du descripteur 4, notamment en exploitant les données acquises dans le cadre de plusieurs programmes de surveillance pour reconstituer le réseau trophique dans son ensemble. - Développer les indicateurs BEE et valeurs seuils associés au critère D1C5 - Habitat des espèces. - Poursuivre l'adaptation de certains indicateurs afin d'évaluer d'autres espèces ou d'autres sous-régions marines, en particulier en Méditerranée occidentale où aucune espèce de mammifère marin n'a pu être évaluée quantitativement lors de l'Evaluation BE
|
Regarding the assessment of the criteria D1C1, sporadic data on bycatch is collected through the National Stranding Network (Protocol for Alerting and Monitoring of dead, sick or injured strictly protected marine species (marine mammals, sea turtles and cartilaginous fish). The Programme of Measures pursuant to Article 13 of the Marine Strategy Framework Directive includes several activities which address this issue. Implementation of monitoring and assessment of the extent of incidental catches by using observers on fishing vessels and by targeted data collection is planned within the measure 3.8.1 Analyze the risks of incidental catch of turtles, marine mammals, sharks, rays and seabirds by different fishing gear. From 2019 fishing sector has the obligation to record and to report bycatch of endangered species, through Croatian national data collection programme conducted by the Ministry of Agriculture. Moreover, further research is needed to assess the impact of pressures on populations of cetaceans. |
T1.1 - Adequate monitoring is in place by July 2020 |
T1.1 - Adequate monitoring is in place by July 2020 |
T1.1 - Adequate monitoring is in place by July 2020 |
T1.1 - Adequate monitoring is in place by July 2020 |
T1.1 - Adequate monitoring is in place by July 2020 |
T1.1 - Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Related targets |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||
Coverage of targets |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
||||||||||||
Related measures |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||
Coverage of measures |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
||||||||||||||||
Related monitoring programmes |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Programme code |
D01 |
ES-MT6_DadicionalesMamTort |
ES-MT‐1_MamTortCosteros |
ES-MT‐2_MamTortOceanicos |
ES-MT‐4_InteraccionPescaMamTort |
ES-MT‐5_Varamientos |
ES-OA-A |
ES-OA-C |
FR-MWE-D1.2-01 |
FR-MWE-D1.2-03 |
FR-MWE-D1.2-04 |
FR-MWE-D1.2-05 |
MADHR-D01-02 |
MADIT-D01-02 |
MADIT-D01-03 |
MICIT-D01-02 |
MICIT-D01-03 |
MWEIT-D01-02 |
MWEIT-D01-03 |
SI-D01-D04-D06-01 |
SI-D01-D04-D06-02 |
SI-D01-D04-D06-03 |
SI-D01-D04-D06-05 |
SI-D01-D04-D06-06 |
SI-D01-D04-D06-07 |
SI-D01-D04-D06-08 |
SI-D01-D04-D06-09 |
SI-D01-D04-D06-10 |
SI-D01-D04-D06-11 |
SI-D01-D04-D06-12 |
Programme name |
Biodiversity |
Datos adicionales de mamíferos y tortugas marinos |
Mamíferos y tortugas marinos costeros |
Mamíferos y tortugas marinos oceánicos |
Interacción de mamíferos y tortugas marinos con la actividad pesquera |
Varamientos de mamíferos y tortugas marinos |
Objetivos ambientales de biodiversidad y ecosistemas (A) |
Objetivos ambientales sobre actividades y usos (C) |
Populations côtières de cétacés |
Mammifères marins et tortues marines au large |
Echouage des mammifères marins et des tortues marines |
Interactions entre les activités humaines, les mammifères marins et les tortues marines |
Mobile species - population characteristics |
Mammiferi e rettili marini |
Rettili marini- Caretta caretta – nidificazione |
Mammiferi e rettili marini |
Rettili marini- Caretta caretta – nidificazione |
Mammiferi e rettili marini |
Rettili marini- Caretta caretta – nidificazione |
Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju |
Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju |
Monitoring morskih sesalcev |
Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice |
Monitoring obalnih rib |
Monitoring obalnih glavonožcev |
Monitoring habitata vodnega stolpca |
Monitoring bentoških habitatnih tipov |
Monitoring kemijskih značilnosti |
Monitoring fizikalnih značilnosti |
Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov |
Update type |
Same programme as in 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
New programme |
New programme |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
New programme |
New programme |
Modified from 2014 |
Old programme codes |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||
Programme description |
The biodiversity monitoring programmes focuses on the distributions and abundances of birds, mammals, reptiles, fish and cephalopods (relating to Descriptor 1). The programmes capitalize in part on existing monitoring programmes. It addresses the MSFD biodiversity indicators as well as several of the indicators of Ecological Objective 01 adopted by the Contracting Parties of UNEP / MAP (2013) and aims to support the formal establishment of indicators and targets. The programmes also aim to generate a comprehensive assessment of marine species distribution and population size for all important species as well as potentially identify impacts and threats. The DFMR has implemented “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus (DFMR, 2017)” to provide a current status of the environment prior to commencing activities in the oil and gas lease areas. Per these requirements, sediment samples are taken to assess the macrofaunal communities during Environmental Baseline Surveys (EBS) in the Economic Exclusion Zone (EEZ). The Cyprus fish and cephalopods monitoring programme focuses on state characteristics that describe the distributions, abundances, and demographic characteristics of demersal fish and cephalopods found in Cyprus waters. Moreover, shifts in these established indicators, e.g., population/age structure, may capture the effects of fishing (pressure). The programme uses data from the established Mediterranean International Trawling Survey (MedITS) to complement the three indicators and targets established in 2012 for fish, with additional ones for fish and cephalopods that will be formally established in 2018. The water column habitats monitoring programme addresses the state of the physicochemical conditions of the water column of Cyprus waters, and abundance and biomass of phytoplankton and zooplankton. Moreover, the programme assesses trends in their abundance and biomass with time, as groups with fast turnover times at the base of the food web. This programme establishes many baseline-level values against which the eutrophication (MALCY-D05) and hydrographical changes (MALCY-D07) monitoring programmes will assess their results. It addresses several MSFD biodiversity and food-web indicators of Ecological Objectives 05 and 07 adopted by the Contracting Parties of UNEP/MAP (2013). Marine & Environmental Research Lab Ltd. (2019). The seabed habitats monitoring programme focuses on the distribu |
La existencia de este programa se justifica por la necesidad de recopilar, analizar, revisar e integrar la información adicional que está siendo recogida en España. Esta información proviene de, por ejemplo, datos de avistamientos desde plataformas oportunistas (ferrys, embarcaciones recreativas, barcos de pesca, aeronaves de vigilancia, observaciones costeras, etc.) que, debido a su naturaleza oportunista, muchas veces sin estrategia de muestreo o medida del esfuerzo asociado, limitan su utilidad como programa de monitorización. Las observaciones regulares desde costa y los observadores dedicados en plataformas de oportunidad con información de esfuerzo y estrategia de muestreo disponibles permiten una cobertura espacio-temporal elevada.
También se incluye en este programa: la información recopilada mediante el marcado con dispositivos que permiten el seguimiento de los cetáceos y tortugas (por ejemplo vía satélite) para la obtención de patrones de buceo, alimentación, migraciones, etc.; los resultados de análisis de diferenciación poblacional y de individuos mediante análisis de material genético, de ácidos grasos, de isótopos y de contaminantes obtenidos mediante biopsias; los resultados obtenidos mediante técnicas de acústica pasiva, etc.
Además, este programa podrá alimentarse de los datos ofrecidos por programas no sistemáticos de seguimiento de cetáceos de carácter regional, autonómico o local.
La integración y análisis de toda esta información proporcionará información complementaria sin elevados costes adicionales.
|
El presente programa aborda el seguimiento de la abundancia poblacional y la variabilidad temporal y espacial de las especies de cetáceos y tortugas de hábitat costero (entendiendo como hábitat costero aquel que incluye las aguas interiores, las aguas costeras y las aguas de la plataforma continental, es decir, hasta el borde exterior del margen continental). El seguimiento del rango de distribución y del hábitat de las especies no se considera adecuado para evaluar el Buen Estado Ambiental (BEA) de mamíferos marinos y tortugas, por lo que puede realizarse de manera conjunta con el seguimiento del indicador de abundancia.
|
presente programa aborda el seguimiento de la abundancia poblacional y la variabilidad temporal y espacial de las especies de cetáceos y tortugas de hábitat oceánico (entendiendo como hábitat oceánico aquel que se extiende más allá de la plataforma continental). Independientemente de ello, el alcance de las campañas abarcará también la plataforma y la zona costera, distinguiéndose entre transectos costeros y oceánicos, ya que así lo aconsejan los hábitos parcialmente neríticos de algunas de las especies cuya monitorización es objeto de este programa. Por ello, las tareas de seguimiento incluidas en el marco de este programa se complementarán con las realizadas en el programa de seguimiento de especies costeras (MT-1), pudiendo realizarse campañas conjuntas para abordar ambos programas.
El seguimiento del rango de distribución y del hábitat de las especies no se considera por sí mismo suficiente para evaluar el Buen Estado Ambiental (BEA) de mamíferos marinos y tortugas, por lo que puede realizarse de manera conjunta con el seguimiento del indicador de abundancia.
Este programa consistirá en campañas dedicadas de observación siguiendo un diseño de muestreo predefinido. Durante las mismas se recogerá asimismo información de la presencia y número de individuos de cualquier especie adicional detectada.
|
El programa de seguimiento MT-4 se ha concebido como un proyecto piloto que comprende una serie de pasos para poder abordar la problemática de las interacciones de la actividad pesquera con mamíferos y tortugas marinos:
• Determinación, a través de un análisis de riesgo de dónde se debe concentrar el esfuerzo de muestreo/mitigación (qué segmentos de la flota/áreas/períodos de tiempo);
• Realización de un muestreo diseñado con el que obtener información del nivel de interacción a escala nacional (entrevistas para la flota artesanal, colaboración con los programas de observadores de la actividad pesquera, incidencias reportadas a través de los diarios de pesca);
• Realización de estimas, lo más precisas posibles, en aquellos segmentos de la flota/áreas de mayor riesgo mediante observadores específicos de capturas accidentales, apoyados por el uso de dispositivos electrónicos como las cámaras de video para cubrir un mayor porcentaje del esfuerzo pesquero (la eficacia de estos dispositivos será testada en el marco del proyecto piloto antes de ser incorporados plenamente a la monitorización).
El programa se llevará a cabo en colaboración con la flota para garantizar su apoyo en el diseño de medidas de mitigación y la recogida de información.
Este programa de seguimiento se nutrirá de la información proporcionada por el programa de observadores a bordo que gestiona el IEO como parte del Programa Nacional de Datos Básicos del sector pesquero español. Este programa de observadores a bordo responde a objetivos diferentes y en un principio no ha sido diseñado para estimar la captura accidental de mamíferos y tortugas. Sin embargo, durante el desarrollo de este programa de seguimiento es previsible que el programa de observadores se amplíe de forma que cubra adecuadamente las flotas con mayor incidencia de captura accidental, mejorando la representatividad de los muestreos, para dar respuesta tanto a los requerimientos de la DMEM como a los del Reglamento 2019/1241 de medidas técnicas.
La ampliación del programa de observadores se realizará de acuerdo con los resultados del análisis de riesgo que se describe en el punto 1 de los pasos identificados en el párrafo anterior, y está desarrollado de forma más detallada en la metodología.
El Diario Electrónico de Abordo de los buques pesqueros ya incorpora la posibilidad de incluir ciertos datos sobre las interacciones con aves marinas, tortugas y mamíferos marinos, básicamente si se ha producido una incidencia de ese ti
|
Actualmente no existe un programa de seguimiento de los varamientos coordinado para todas las demarcaciones y por ello, este programa, basado en las redes existentes, propone la coordinación y recopilación de los datos de los programas existentes en las CCAA. De esta forma, se permitirá la obtención de información básica, coherente a lo largo de todo el litoral español, y se podrá determinar el impacto sobre las poblaciones de las diferentes presiones antrópicas: incidencia de la captura accidental, especies afectadas, sexo, talla, etc., y, cuando sea posible, otro tipo de información como la posible causa de la muerte (indicios de captura accidental, colisiones con barcos, ingestión de plásticos, contaminantes, posible afección por ruido submarino, etc.).
Este objetivo requiere que, siempre que sea posible, se realice necropsia de los individuos varados para tratar de determinar la causa de la muerte, además de la estima de parámetros poblacionales, a partir de la información obtenida del análisis de las muestras recogidas.
Este programa de seguimiento permitirá también detectar la presencia de nuevas amenazas para las poblaciones y la obtención de información necesaria para la interpretación de cambios en la abundancia y distribución, estado de salud, etc.
|
⢠and operational objectives.
The operational objectives and their associated indicators relate to concrete implementation measures that facilitate the achievement of the other objectives and address issues that are not measurable through sampling, censuses and campaigns that are part of the thematic monitoring programmes addressing the different descriptors, pressures and activities. In addition, in some cases, state or pressure targets are based on qualitative (e.g. âexistence of protocolsâ, âexistence of methodologies or guidesâ, etc.) or quantitative indicators, but mostly of a non-scientific or technical nature (e.g. ânumber of meetingsâ, ânumber of people trainedâ, etc.).
Both indicators associated with the operational objectives, as well as state and pressure indicators of a non-scientific or technical nature, will be addressed through specific monitoring programmes such as the present one. They are intended to assess the achievement of environmental objectives in a comprehensive manner and to cover aspects not covered by the thematic monitoring programmes of descriptors, pressures and activities.
For this reason, three monitoring programmes for environmental objectives have been defined, based on the three objectives pursued by drawing up marine strategies in accordance with Article 1 (3) of Law 41/2010:
a. protecting and preserving the marine environment, including its biodiversity, preventing its deterioration and restoring marine ecosystems in areas that have been adversely affected
|
By Resolution of 11 June 2019 of the State Secretariat for the Environment, the Agreement of the Council of Ministers of 7 June 2019 approving the environmental targets for the second cycle of Spanish marine strategies was published. These environmental objectives were divided into three categories:
⢠status objectives
|
Ce sous-programme a pour objectif de suivre l'état écologique des groupes côtiers de grands dauphins et de la population de marsouins communs, et à l'évaluation du fonctionnement et de la dynamique du réseau trophique. Il permettra aussi de mieux connaître et de tenir à jour la localisation des zones importantes pour la pérennité des populations (zones de repos, reproduction et alimentation). Enfin, il pourrait également contribuer à estimer l'impact de certaines pressions des activités humaines (perturbations sonores, dérangement…) sur ces espèces en milieu côtier (cf. sous-programme 5 – Interactions entre les activités humaines, les mammifères marins et les tortues marines). La surveillance mise en œuvre dans ce sous-programme repose essentiellement sur un dispositif : Le « Suivi des populations côtières de grands dauphins par les associations et gestionnaires d'AMP ». Il consiste à photo-identifier chaque individu des différentes populations côtières de grands dauphins grâce aux particularités ailerons dorsaux. Cette méthode permet ainsi de constituer un catalogue, et d'estimer l'abondance, la répartition et de répondre aux paramètres démographiques des populations côtières de grands dauphins. Pour la Méditerranée occidentale, il est prévu au deuxième cycle de poursuivre ces suivis et de mettre en œuvre le projet TURSMED 2. L'objectif principal de ce projet est de déployer une surveillance opérationnelle à l'échelle de la façade afin de collecter les données nécessaires à l'évaluation des indicateurs des populations de grands dauphins en Méditerranée bis-annuellement pendant 4 ans. Il est également prévu de poursuivre le développement de la surveillance des marsouins par acoustique passive a? l'aide d'enregistreurs autonomes (hydrophones). Ce type de suivi est particulie?rement inte?ressant pour des sites et/ou des espe?ces difficiles a? suivre par d'autres moyens (sites difficilement accessibles ou espe?ces peu de?tectables). A noter qu'aucun changement important de stratégie n'est envisagé pour ce sous-programme par rapport à 2014, seul le code du sous-programme a été modifié.
|
Ce sous-programme vise à cartographier la répartition et la densité des mammifères marins et des tortues au large. Il contribue à l'évaluation de l'état écologique des mammifères marins et des tortues marines ainsi qu'à l'analyse du fonctionnement et de l'état du réseau trophique. En parallèle de cela, il contribue également à estimer la pression des activités humaines sur les populations. Ainsi, la stratégie de surveillance de ce sous-programme repose essentiellement sur trois dispositifs de surveillance : * Les « Campagnes aériennes de suivi de la mégafaune marine et des macro-déchets flottants à large échelle (SAMM, SCANS, ASI) » : Elles consistent en des suivis aériens, réalisés tous les 6 ans en été et en hiver sur l'ensemble des SRM, pour l'observation des oiseaux marins, des mammifères marins, des autres espèces de la mégafaune pélagique, des déchets flottants et des activités humaines dans l'objectif de produire un état des lieux de la distribution spatiale et de l'abondance de ces espèces et d'en évaluer la variabilité spatiale et temporelle. Le protocole repose sur un plan d'échantillonnage composé de transects en ligne, préférentiellement en zig-zag pour optimiser l'effort de prospection. Son intérêt est de collecter des observations à une échelle spatiale importante (nationale ou régionale) en un temps court. Toutefois, le protocole s'adapte également à des zones plus restreintes et avec une résolution spatiale plus fine. Ainsi, ce dispositif pourra être complété au deuxième cycle par des campagnes aériennes menées selon des protocoles identiques, sur des zones d'études plus petites au sein d'aires marines protégées (AMP) ou de futurs parcs éoliens et à des fréquences élevées (plusieurs fois par an). D'autre part, il est également prévu d'ajouter des systèmes de photo HD sur ces campagnes afin d'améliorer l'identification des espèces et le dénombrement des grands groupes. * Les « Campagnes halieutiques DCF optimisées – Mégafaune marine et macro-déchets flottants (programme Mégascope) » : Elles consistent en un suivi annuel de la mégafaune marine (mammifères marins, tortues marines, oiseaux marins, grands poissons), des déchets flottants et des activités humaines par des observateurs embarqués sur les navires de l'Ifremer lors des campagnes annuelles IBTS, PELGAS, PELMED, CGFS et EVHOE. Le protocole Mégascope repose sur la mise en place d'une plateforme d'observation composée de deux observateurs. Ce protocole s'appuie sur la méthode de distance
|
Ce sous-programme a pour objectif de suivre les échouages des mammifères marins et des tortues marines sur le littoral français. Les échouages sur le littoral représentent la principale source d'accès à des prélèvements de tissus et d'organes permettant d'évaluer l'état écologique des prédateurs supérieurs ainsi que le fonctionnement du réseau trophique. L'analyse des individus échoués permet également d'étudier les effets des pressions anthropiques qui s'exercent sur ceux-ci telles que les captures accidentelles, l'ingestion de déchets, les collisions, et les contaminants. Les échouages renseignent également la présence, la répartition et l'abondance relative des espèces. La surveillance mise en œuvre dans ce sous-programme repose essentiellement sur deux dispositifs de surveillance : - Le « Réseau National Échouage des mammifères marins (RNE) » : Ce dispositif, coordonné au niveau national par l'Observatoire PELAGIS, consiste à recenser les échouages de mammifères marins ainsi qu'à collecter des données biométriques et des échantillons de tissus par les correspondants du RNE. L'échantillonnage se fait de manière continue tout au long de l'année et sur l'ensemble du littoral des quatre sous-régions marines. En fonction de l'état de l'animal, un examen externe (pour relever des traces de captures accidentelles par exemple), des prélèvements ou une autopsie vétérinaire peuvent être réalisés et ainsi renseigner sur les causes probables de la mort. Pour le deuxième cycle, les travaux de développement méthodologique à partir de ces données se poursuivront, notamment pour affiner l'estimation des mortalités liées aux captures accidentelles. Il est également prévu de mettre en place une stratégie d'analyse des causes de mortalité au moyen d'un protocole d'autopsie applicable aux animaux échoués frais afin notamment d'identifier les causes de mortalité autres que les captures accidentelles. Par ailleurs, des réflexions sur la contamination chimique au large et dans les réseaux trophiques ont été initiées au premier cycle de mise en œuvre du programme de surveillance, avec notamment le lancement d'une étude exploratoire sur la contamination chimique des mammifères marins échoués. Lors du deuxième cycle, il conviendra d'analyser les résultats de cette étude au regard des besoins pour la DCSMM. - Les « Réseaux de suivi des échouages des tortues marines (RTMAE, RTMMF) » : Ce dispositif repose sur le recensement des échouages de tortues marines par les correspondants
|
Ce sous-programme vise à observer et suivre les interactions in situ entre les activités humaines en mer, les mammifères marins et les tortues marines, pour caractériser en particulier l'état des populations au regard des pressions (captures accidentelles par les engins de pêche, dérangement lié au whale watching, impact du bruit et risques de collisions…). Pour ce sous-programme, un seul dispositif de surveillance existant dans le cadre de la politique commune des pêches (PCP) permet de collecter des données ponctuelles de captures accidentelles de mammifères marins et tortues marines : le dispositif « Observation des captures en mer (OBSMER) ». Mis en œuvre par la Direction des pêches maritimes et de l'aquaculture, ce suivi consiste en des observations d'animaux capturés accidentellement effectuées tout au long de l'année par des observateurs embarqués sur des navires de pêche volontaires de plus de 12m, sur l'ensemble des côtes métropolitaines, selon une stratégie d'échantillonnage élaborée pour l'évaluation des captures et rejets d'espèces commerciales. Néanmoins, le dispositif OBSMER ne permet pas actuellement de quantifier les interactions avec les mammifères marins et les tortues marines en raison du trop faible nombre de données. Ainsi, au travers de la nouvelle charte d'engagements signée par les pêcheurs français fin 2020, le deuxième cycle prévoit d'augmenter l'effort d'observation du dispositif à 5 % sur les pêcheries, les secteurs et les périodes les plus à risque (ex : fileyeurs, palangriers). Il prévoit également de tester des techniques innovantes, complémentaires à l'embarquement d'observateurs, permettant de mieux évaluer ces interactions en termes de qualité du suivi, représentativité des activités de pêche et des zones géographiques couvertes (expérimentation de caméras embarquées sur les fileyeurs dès janvier 2021...). Ces nouvelles perspectives viennent s'ajouter en complément des déclarations obligatoires de captures accidentelles réalisées par les pêcheurs professionnels français depuis le 1er janvier 2019 (déclarations rappelées dans la charte d'engagements de 2020). En parallèle, un effort d'analyse sera conduit sur les données antérieures, pour tester de nouvelles approches statistiques permettant d'utiliser les données OBSMER tout en tenant compte des biais d'échantillonnage.
|
Bottlenose dolphins (Tursiops truncatus) is present in the entire Adriatic. It is more abundant in areas above the continental shelf, up to a depth of 150 – 200 m and in areas inside Croatian territorial waters. Striped dolphins (Stenella coeruleoalba) is present in the South Adriatic. The area inhabited by this species is the pelagic part of the South-Adriatic pit, at depths of 200 m or more. Occasionally, single individuals or smaller groups appear in areas of middle and North Adriatic. Due to their highly mobile nature, distribution and the high anthropogenic impact in the middle Adriatic especially (Croatian and Italian EEZ), it is necessary to conduct monitoring of indicators for the status of bottlenose and striped dolphins on the level of the entire Adriatic. |
“Many studies of biological populations require estimates of population density (D) or size (N) …these parameters vary in time and over space as well as by species, sex and age. Distance sampling can be an effective approach for estimating D and N” (Buckland et al., 2001).
Il monitoraggio, ossia “… a repeated assessment of status of some quantity, attribute, or task within a defined area over a specified time period” (Thompson et al., 1998), è uno strumento che nell'accezione data da Elzinga et al. (2001) “…. repeated observations or measurements to evaluate changes in condition and progress toward meeting a management objective” diventa essenziale per la conservazione. Esso permette di individuare uno status iniziale di un parametro biologico e definire le sue variazioni nel tempo e nello spazio. Al contempo, misura la bontà degli interventi di conservazione e l’efficacia delle misure adottate per la gestione degli elementi di minaccia per una data popolazione.
La Decisione della Commissione (2017/848/UE) richiede, per la componente dell’ecosistema Mammiferi marini (piccoli odontoceti, odontoceti che si immergono in acque profonde e misticeti) e Rettili (tartarughe), la definizione dei criteri primari D1C2 (abbondanza di popolazione), D1C4 (estensione e schema di distribuzione), D1C5 (habitat).
Per la definizione di tali criteri è necessario disporre, per le successive elaborazioni, di stime di abbondanza degli individui delle popolazioni di Mammiferi e Rettili marini e acquisire informazioni sulla loro distribuzione nelle tre sotto-regioni previste dalla Direttiva.
A tal fine si propone l’impiego del Line Transect Distance Sampling applicato da piattaforma aerea.
Tale scelta trova motivazione nei seguenti elementi:
1. l’estensione delle aree da indagare;
2. la disponibilità di dati di presenza distribuzione e stima di abbondanza per le specie oggetto del presente programma, ottenuti con le attività condotte dall’Italia nei mari circostanti la penisola italiana tra il 2009 e il 2016 con finanziamenti del Ministero dell’Ambiente nell’ambito delle attività previste dagli accordi regionali Pelagos e ACCOBAMS;
3. l’esistenza di analoghe indagini condotte dalla Francia, dalla Spagna, dalla Croazia sia per le attività connesse alla MSFD che alla Direttiva Habitat;
4. la disponibilità di analoghi dati acquisiti dal primo survey aereo sinottico condotto su scala mediterranea (estate 2018) dall’accordo ACCOBAMS (Survey Initiative) e in parte finanziato dal Ministe
|
Considerando le differenti fasi del ciclo vitale di Caretta caretta, un completo piano di monitoraggio deve necessariamente prevedere due tipologie di programmi, uno per i siti di nidificazione ed uno per le aree a mare. Per quest’ultimo si rimanda al Programma di monitoraggio “Mammiferi e Rettili marini” (MWEIT-D01-02; MICIT-D01-02; MADIT-D01-02).
Per quanto riguarda la nidificazione di C. caretta, sebbene la popolazione italiana rappresenti una porzione marginale rispetto a quella dell’intero Mediterraneo, essa contribuisce alla diversità genetica a scala di bacino. Pertanto, ai fini di una valutazione del GES per il Descrittore 1, si ritiene che i criteri attinenti alla valutazione di questo aspetto siano compresi nella valutazione complessiva del GES per Caretta.
La valutazione delle diverse componenti ecologiche che caratterizzano la presenza di C. caretta nel territorio italiano (nidificazione sulle spiagge, aree di aggregazione, di alimentazione e corridoi migratori) sono richieste anche per il Monitoraggio previsto per il Reporting ai sensi dell’Art. 17 della Direttiva 92/43/CEE (La Mesa et al., 2019).
Il programma proposto non prevede attività di campo, ma si prefigge lo scopo di ottenere un flusso dati, armonizzato e codificato, proveniente dai risultati di attività di ricerca svolte nell’ambito delle autorizzazioni in deroga al DPR 357/97 ed inerenti la nidificazione di Caretta caretta.
Saranno principalmente considerati i dati ottenuti da quei programmi di monitoraggio che prevedono un censimento di aree di nidificazione basate su uno sforzo di pattugliamento delle aree costiere.
I dati provenienti dalle attività di monitoraggio sopra descritte, saranno analizzati al fine di produrre trend di: femmine nidificanti nelle aree caratterizzate da nidificazione storica; distribuzione dei nidi e successo di schiusa degli stessi.
Per una visione più dettagliata delle metodologie generalmente utilizzate nel monitoraggio dei nidi, si rimanda a quanto descritto in La Mesa et al., 2019.
|
“Many studies of biological populations require estimates of population density (D) or size (N) …these parameters vary in time and over space as well as by species, sex and age. Distance sampling can be an effective approach for estimating D and N” (Buckland et al., 2001).
Il monitoraggio, ossia “… a repeated assessment of status of some quantity, attribute, or task within a defined area over a specified time period” (Thompson et al., 1998), è uno strumento che nell'accezione data da Elzinga et al. (2001) “…. repeated observations or measurements to evaluate changes in condition and progress toward meeting a management objective” diventa essenziale per la conservazione. Esso permette di individuare uno status iniziale di un parametro biologico e definire le sue variazioni nel tempo e nello spazio. Al contempo, misura la bontà degli interventi di conservazione e l’efficacia delle misure adottate per la gestione degli elementi di minaccia per una data popolazione.
La Decisione della Commissione (2017/848/UE) richiede, per la componente dell’ecosistema Mammiferi marini (piccoli odontoceti, odontoceti che si immergono in acque profonde e misticeti) e Rettili (tartarughe), la definizione dei criteri primari D1C2 (abbondanza di popolazione), D1C4 (estensione e schema di distribuzione), D1C5 (habitat).
Per la definizione di tali criteri è necessario disporre, per le successive elaborazioni, di stime di abbondanza degli individui delle popolazioni di Mammiferi e Rettili marini e acquisire informazioni sulla loro distribuzione nelle tre sotto-regioni previste dalla Direttiva.
A tal fine si propone l’impiego del Line Transect Distance Sampling applicato da piattaforma aerea.
Tale scelta trova motivazione nei seguenti elementi:
1. l’estensione delle aree da indagare;
2. la disponibilità di dati di presenza distribuzione e stima di abbondanza per le specie oggetto del presente programma, ottenuti con le attività condotte dall’Italia nei mari circostanti la penisola italiana tra il 2009 e il 2016 con finanziamenti del Ministero dell’Ambiente nell’ambito delle attività previste dagli accordi regionali Pelagos e ACCOBAMS;
3. l’esistenza di analoghe indagini condotte dalla Francia, dalla Spagna, dalla Croazia sia per le attività connesse alla MSFD che alla Direttiva Habitat;
4. la disponibilità di analoghi dati acquisiti dal primo survey aereo sinottico condotto su scala mediterranea (estate 2018) dall’accordo ACCOBAMS (Survey Initiative) e in parte finanziato dal Ministe
|
Considerando le differenti fasi del ciclo vitale di Caretta caretta, un completo piano di monitoraggio deve necessariamente prevedere due tipologie di programmi, uno per i siti di nidificazione ed uno per le aree a mare. Per quest’ultimo si rimanda al Programma di monitoraggio “Mammiferi e Rettili marini” (MWEIT-D01-02; MICIT-D01-02; MADIT-D01-02).
Per quanto riguarda la nidificazione di C. caretta, sebbene la popolazione italiana rappresenti una porzione marginale rispetto a quella dell’intero Mediterraneo, essa contribuisce alla diversità genetica a scala di bacino. Pertanto, ai fini di una valutazione del GES per il Descrittore 1, si ritiene che i criteri attinenti alla valutazione di questo aspetto siano compresi nella valutazione complessiva del GES per Caretta.
La valutazione delle diverse componenti ecologiche che caratterizzano la presenza di C. caretta nel territorio italiano (nidificazione sulle spiagge, aree di aggregazione, di alimentazione e corridoi migratori) sono richieste anche per il Monitoraggio previsto per il Reporting ai sensi dell’Art. 17 della Direttiva 92/43/CEE (La Mesa et al., 2019).
Il programma proposto non prevede attività di campo, ma si prefigge lo scopo di ottenere un flusso dati, armonizzato e codificato, proveniente dai risultati di attività di ricerca svolte nell’ambito delle autorizzazioni in deroga al DPR 357/97 ed inerenti la nidificazione di Caretta caretta.
Saranno principalmente considerati i dati ottenuti da quei programmi di monitoraggio che prevedono un censimento di aree di nidificazione basate su uno sforzo di pattugliamento delle aree costiere.
I dati provenienti dalle attività di monitoraggio sopra descritte, saranno analizzati al fine di produrre trend di: femmine nidificanti nelle aree caratterizzate da nidificazione storica; distribuzione dei nidi e successo di schiusa degli stessi.
Per una visione più dettagliata delle metodologie generalmente utilizzate nel monitoraggio dei nidi, si rimanda a quanto descritto in La Mesa et al., 2019.
|
“Many studies of biological populations require estimates of population density (D) or size (N) …these parameters vary in time and over space as well as by species, sex and age. Distance sampling can be an effective approach for estimating D and N” (Buckland et al., 2001).
Il monitoraggio, ossia “… a repeated assessment of status of some quantity, attribute, or task within a defined area over a specified time period” (Thompson et al., 1998), è uno strumento che nell'accezione data da Elzinga et al. (2001) “…. repeated observations or measurements to evaluate changes in condition and progress toward meeting a management objective” diventa essenziale per la conservazione. Esso permette di individuare uno status iniziale di un parametro biologico e definire le sue variazioni nel tempo e nello spazio. Al contempo, misura la bontà degli interventi di conservazione e l’efficacia delle misure adottate per la gestione degli elementi di minaccia per una data popolazione.
La Decisione della Commissione (2017/848/UE) richiede, per la componente dell’ecosistema Mammiferi marini (piccoli odontoceti, odontoceti che si immergono in acque profonde e misticeti) e Rettili (tartarughe), la definizione dei criteri primari D1C2 (abbondanza di popolazione), D1C4 (estensione e schema di distribuzione), D1C5 (habitat).
Per la definizione di tali criteri è necessario disporre, per le successive elaborazioni, di stime di abbondanza degli individui delle popolazioni di Mammiferi e Rettili marini e acquisire informazioni sulla loro distribuzione nelle tre sotto-regioni previste dalla Direttiva.
A tal fine si propone l’impiego del Line Transect Distance Sampling applicato da piattaforma aerea.
Tale scelta trova motivazione nei seguenti elementi:
1. l’estensione delle aree da indagare;
2. la disponibilità di dati di presenza distribuzione e stima di abbondanza per le specie oggetto del presente programma, ottenuti con le attività condotte dall’Italia nei mari circostanti la penisola italiana tra il 2009 e il 2016 con finanziamenti del Ministero dell’Ambiente nell’ambito delle attività previste dagli accordi regionali Pelagos e ACCOBAMS;
3. l’esistenza di analoghe indagini condotte dalla Francia, dalla Spagna, dalla Croazia sia per le attività connesse alla MSFD che alla Direttiva Habitat;
4. la disponibilità di analoghi dati acquisiti dal primo survey aereo sinottico condotto su scala mediterranea (estate 2018) dall’accordo ACCOBAMS (Survey Initiative) e in parte finanziato dal Ministe
|
Considerando le differenti fasi del ciclo vitale di Caretta caretta, un completo piano di monitoraggio deve necessariamente prevedere due tipologie di programmi, uno per i siti di nidificazione ed uno per le aree a mare. Per quest’ultimo si rimanda al Programma di monitoraggio “Mammiferi e Rettili marini” (MWEIT-D01-02; MICIT-D01-02; MADIT-D01-02).
Per quanto riguarda la nidificazione di C. caretta, sebbene la popolazione italiana rappresenti una porzione marginale rispetto a quella dell’intero Mediterraneo, essa contribuisce alla diversità genetica a scala di bacino. Pertanto, ai fini di una valutazione del GES per il Descrittore 1, si ritiene che i criteri attinenti alla valutazione di questo aspetto siano compresi nella valutazione complessiva del GES per Caretta.
La valutazione delle diverse componenti ecologiche che caratterizzano la presenza di C. caretta nel territorio italiano (nidificazione sulle spiagge, aree di aggregazione, di alimentazione e corridoi migratori) sono richieste anche per il Monitoraggio previsto per il Reporting ai sensi dell’Art. 17 della Direttiva 92/43/CEE (La Mesa et al., 2019).
Il programma proposto non prevede attività di campo, ma si prefigge lo scopo di ottenere un flusso dati, armonizzato e codificato, proveniente dai risultati di attività di ricerca svolte nell’ambito delle autorizzazioni in deroga al DPR 357/97 ed inerenti la nidificazione di Caretta caretta.
Saranno principalmente considerati i dati ottenuti da quei programmi di monitoraggio che prevedono un censimento di aree di nidificazione basate su uno sforzo di pattugliamento delle aree costiere.
I dati provenienti dalle attività di monitoraggio sopra descritte, saranno analizzati al fine di produrre trend di: femmine nidificanti nelle aree caratterizzate da nidificazione storica; distribuzione dei nidi e successo di schiusa degli stessi.
Per una visione più dettagliata delle metodologie generalmente utilizzate nel monitoraggio dei nidi, si rimanda a quanto descritto in La Mesa et al., 2019.
|
Opis programa:
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju se nanaša na spremljanje populacij ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) poteka program Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, v okviru katerega se beleži tudi smrtnost ptic zaradi prilova.
|
Opis programa
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju se nanaša na spremljanje populacij ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) poteka program Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, v okviru katerega se beleži tudi smrtnost ptic zaradi prilova.
|
Opis programa:
Program Monitoring morskih sesalcev se nanaša na spremljanje populacij morskih sesalcev – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring morskih sesalcev se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah morskih sesalcev z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring morskih sesalcev spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) poteka program Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, v okviru katerega se beleži tudi smrtnost morskih sesalcev zaradi prilova.
|
Opis programa:
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice se nanaša na spremljanje populacij pridnenih rib kontinentalne ravnice – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah pridnenih rib kontinentalne ravnice z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice je povezan s strategijo Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) in programom Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene.
|
Opis programa
Program Monitoring obalnih rib se nanaša na spremljanje obalne ribje združbe kot celote – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring obalnih rib se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o obalni ribji združbi z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring obalnih rib spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring obalnih rib je povezan s strategijo Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), in programom Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, ter s strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programom Monitoring bentoških habitatnih tipov.
|
Opis programa:
Program Monitoring obalnih glavonožcev se nanaša na spremljanje populacij obalnih glavonožcev – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring obalnih glavonožcev se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah obalnih glavonožcev z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring obalnih glavonožcev spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice je povezan s strategijo Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) in programom Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene.
|
Opis in namen programa
Program Monitoring habitata vodnega stolpca se nanaša na spremljanje značilnosti habitata – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring habitata vodnega stolpca se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o značilnostih habitata vodnega stolpca z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring habitata vodnega stolpca spremljamo doseganje okoljskega cilja D1C6, opredeljenega v presoji stanja: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring habitata vodnega stolpca je povezan z:
- strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev,
- strategijo Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) in programoma Monitoring naseljenih tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih, in Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe,
- strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programi Monitorin
|
Opis in namen programa
Program Monitoring bentoških habitatnih tipov se nanaša na spremljanje značilnosti habitata – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje in na spremljanje obsega poškodb oziroma izgub bentoških habitatov – stopnja pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S programom Monitoring bentoških habitatnih tipov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1 in D6.
Cilj programa:
S programom Monitoring bentoških habitatnih tipov spremljamo doseganje okoljskih ciljev D6C1 – D6C3, opredeljenih v presoji stanja: »Preprečitev dodatne izgube bentoških habitatnih tipov v mediolitoralu in infralitoralu. Ohranitev dobrega stanja bentoških habitatov v cirkalitoralu (tudi cilji za D6C4). Preprečevanje slabšanja stanja bentoških habitatnih tipov zaradi škodljivih učinkov antropogenih pritiskov (tudi cilj za D6C5).«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezovanje z drugimi programi:
Program Monitoring bentoških habitatnih tipov je povezan s strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programoma Monitoring združb makrofitov in Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov.
|
Opis in namen programa
Program Monitoring kemijskih značilnosti se nanaša na spremljanje značilnosti ekosistemov – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring kemijskih značilnosti se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Cilj programa:
S programom Monitoring kemijskih značilnosti spremljamo doseganje okoljskega cilja D1C6, opredeljenega v presoji stanja: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz Člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezovanje z drugimi programi
Program Monitoring kemijskih značilnosti je povezan s strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programoma Monitoring hranilnih snovi v vodnem stolpcu in Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca.
|
Opis in namen programa
Program Monitoring fizikalnih značilnosti se nanaša na spremljanje značilnosti ekosistemov – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring fizikalnih značilnosti se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Cilj programa:
S programom Monitoring fizikalnih značilnosti spremljamo doseganje okoljskega cilja D1C6, opredeljenega v presoji stanja: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz Člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20).
Povezovanje z drugimi programi:
Program Monitoring fizikalnih značilnosti je povezan s strategijo Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programom Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) ter strategijo Monitoring podvodnega hrupa (D11) in programoma Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi in Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi.
|
Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov se nanaša na spremljanje značilnosti ekosistemov – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptorje D1, D4 in D6.
Cilj programa: S programom Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov spremljamo doseganje naslednjih okoljskih ciljev, opredeljenih v presoji stanja:
- D1C6: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
- D4C1 – D4C2: »Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja glede na deskriptor kakovosti Elementi prehranjevalni spletov (D4), vključno z določitvijo vrednosti, pomembnih za presojo.«
- D6C4: »Preprečitev dodatne izgube bentoških habitatnih tipov v mediolitoralu in infralitoralu. Ohranitev dobrega stanja bentoških habitatov v cirkalitoralu.«
- D6C5: »Preprečevanje slabšanja stanja bentoških habitatnih tipov zaradi škodljivih učinkov antropogenih pritiskov.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Povezava z drugimi programi Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistema je povezan s strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Mon
|
Monitoring purpose |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Other policies and conventions |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||
Regional cooperation - coordinating body |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||
Regional cooperation - countries involved |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
Regional cooperation - implementation level |
Common monitoring strategy |
Coordinated data collection |
Coordinated data collection |
Coordinated data collection |
Coordinated data collection |
Coordinated data collection |
Joint data collection |
Agreed data collection methods |
Agreed data collection methods |
|||||||||||||||||||||
Monitoring details |
The Game Fund Service methodology was used and consisted of monthly bird observations in each investigation area. The monitoring program followed the MSFD criteria and indicators of species distribution, distributional range, distributional pattern within the latter, population size, and population abundance and/or biomass; and UNEP/MAP (2013) criteria and indicators of distributional range, population abundance, and population density.
The physicochemical parameters of the water column include master-variables that control the productivity of the food web and the habitability of the water column. Establishing baseline values at suitable reference stations can already be achieved from existing data for coastal waters (UNEP/MAP, WFD, and Nitrates Directive monitoring) as well as territorial waters for some parameters. Expansion beyond the coastal zone will allow the firm establishment of baseline conditions for these master-variables that are only otherwise known from occasional research studies in the region. See also the “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus (DFMR, 2017). |
Se propone realizar un seguimiento sobre las siguientes cuatro especies y trece unidades de gestión de cetáceos (UG) y tres especies de tortuga marina:
Demarcación noratlántica y sudatlántica
• UG1 - marsopas comunes (Phocoena phocoena - 137117) de la población ibérica
• UG2 - delfines mulares (Tursiops truncatus - 137111) residentes en aguas costeras de Galicia sur
• UG3 - delfines mulares (Tursiops truncatus - 137111) en aguas de la plataforma del norte y noroeste
• UG4 - delfines mulares (Tursiops truncatus - 137111) en aguas de la plataforma del golfo de Cádiz
• UG9 - delfines comunes (Delphinus delphis - 137094) de la población atlántica (NOR)
• UG10 - delfines comunes (Delphinus delphis - 137094) de la población atlántica (SUD)
• UG18 - orcas (Orcinus orca - 137102) del golfo de Cádiz y aguas contiguas
• Tortuga boba (Caretta caretta - 137205)
• Tortuga laúd (Dermochelys coriacea - 137209)
Demarcación levantino-balear
• UG7 - delfines mulares (Tursiops truncatus - 137111) de aguas costeras peninsulares
• UG8 - delfines mulares (Tursiops truncatus - 137111) de las Islas Baleares
• Tortuga boba (Caretta caretta - 137205)
• Tortuga laúd (Dermochelys coriacea - 137209)
Demarcación Estrecho-Alborán
• UG5 - delfines mulares (Tursiops truncatus - 137111) del mar de Alborán
• UG6 - delfines mulares (Tursiops truncatus - 137111) del Estrecho de Gibraltar
• UG11 - delfines comunes (Delphinus delphis - 137094) del mar de Alborán
• Tortuga boba (Caretta caretta - 137205)
• Tortuga laúd (Dermochelys coriacea - 137209)
Demarcación canaria
• UG24 - delfines mulares (Tursiops truncatus - 137111) en aguas de Canarias
• Tortuga boba (Caretta caretta - 137205)
• Tortuga laúd (Dermochelys coriacea - 137209)
• Tortuga verde (Chelonia mydas - 137206)
Se registrarán otras especies de cetáceos y tortugas que sean divisadas durante los transectos.
La frecuencia diferirá en función del método de muestreo y será:
• anual para la foto-identificación y las campañas dirigidas a tortuga verde (realizándose los muestreos en la en la estación del año en la que la presencia de la especie relativa a la UG sea máxima);
• cada tres años en el caso de las campañas dedicadas en avioneta/embarcación (en la estación del año en la que la presencia de la especie relativa a la UG sea máxima);
• y anual en el caso de las campañas oceanográficas del IEO.
|
Se propone realizar un seguimiento sobre las siguientes nueve especies y diecisiete unidades de gestión (UG) de cetáceos y dos especies de tortuga:
Demarcación noratlántica y sudatlántica
• UG21 - rorcuales comunes (Balaenoptera physalus - 137091) de la población atlántica (NOR)
• UG22 - rorcuales comunes (Balaenoptera physalus - 137091) de la población atlántica (SUD)
Y secundariamente, optimizando los muestreos:
• UG13- calderones comunes (Globicephala melas - 137097) de la población atlántica (NOR)
• UG16 - zifios de Cuvier (Ziphius cavirostris - 137127) de la población atlántica (NOR)
Demarcación levantino-balear
• UG12 - delfines listados (Stenella coeruleoalba - 137107) del Mediterráneo Occidental
• UG19 - calderones grises (Grampus griseus - 137098) del Mediterráneo Occidental
• UG20 - cachalotes (Physeter macrocephalus - 137119) en las Islas Baleares
• UG23 - rorcuales comunes (Balaenoptera physalus - 137091) del Mediterráneo Occidental
Demarcación Estrecho-Alborán
• UG14 - calderones comunes (Globicephala melas - 137097) del mar de Alborán y Golfo de Vera
• UG15 - calderones comunes (Globicephala melas - 137097) del estrecho de Gibraltar
• UG17 - zifios de Cuvier (Ziphius cavirostris - 137127) del mar de Alborán y Golfo de Vera
Demarcación canaria
• UG25 - cachalotes (Physeter macrocephalus - 137096) en Canarias
• UG26 - calderones tropicales (Globicephala macrorhyncus - 137096) en las islas de Tenerife y La Gomera
• UG27 - zifios de Cuvier (Ziphius cavirostris - 137127) en las islas orientales
• UG28 - zifios de Cuvier (Ziphius cavirostris - 137127) en las islas occidentales
• UG29 - delfines moteados del Atlántico (Stenella frontalis - 137108) en Canarias
• UG30 - rorcuales tropicales (Balaenoptera edeni – 137089) en Canarias
La frecuencia diferirá en función del método de muestreo y será:
• estacional para la foto-identificación;
• y cada tres años en el caso de las campañas dedicadas en avioneta/embarcación.
En ambos casos, los muestreos se realizarán en la en la estación del año en la que la presencia de la especie relativa a la UG sea máxima.
|
El muestreo debe ser rutinario, con una frecuencia adecuada al funcionamiento y la temporalidad de las pesquerías evaluadas.
|
The aerial survey aimed at collecting data for abundance estimates and distribution patterns should be carried out every 3rd year. Photoidentification analysis for population assessment should be carried out every year or every second year, depending on the site. |
Line transect distance sampling
Il metodo consiste nel percorrere a velocità e quota di volo costanti delle linee rette (rettilinei) individuate randomicamente da un software nell’area di studio; il principio del metodo è la stima delle distanze degli oggetti dalla linea.
Elemento monitorato: Specie (D1C2, D1C4, D1C5).
Parametri monitorati
Numero di esemplari per ciascuna specie (mammiferi e rettili marini) nell’area di studio
Distribuzione degli individui appartenenti alle specie di mammiferi e rettili marini
Il metodo proposto, seppur mirato prevalentemente alla stima dell’abbondanza degli esemplari delle specie di mammiferi e rettili marini, offre la possibilità di ottenere analoghe informazioni (abbondanza, densità, distribuzione) per altre specie della fauna ittica marina. Le attività sinora condotte da vari programmi nazionali e internazionali hanno prodotto dati per la mobula (Mobula mobular – Notarbartolo et al., 2017) e il pesce spada (Xiphias gladius – Lauriano et al., 2015), oltre ad altri grandi pelagici. Nel piano di monitoraggio è previsto anche la raccolta di dati per i contingenti di avifauna marina relativa al criterio D1C2.
Inoltre, un dato aggiuntivo è relativo al descrittore D10.
|
Elemento monitorato: Specie (D1C3, D1C4, D1C5)
Parametri monitorati: Presenza/assenza, numero di settori costieri caratterizzati da eventi di nidificazione- (D1C4). Successo riproduttivo, la percentuale di schiusa osservata nei singoli eventi di nidificazione; la percentuale di schiusa complessiva per uova deposte per anno / 6 anni – (D1C5).
Numero di femmine nidificanti basato sul numero totale di nidi. La stima delle femmine nidificanti può essere calcolata utilizzando la procedura descritta da Casale (2015) ed elaborata per il Criterio C nell’ambito della valutazione della Lista Rossa IUCN per la popolazione mediterranea di Caretta caretta (D1C3).
|
Line transect distance sampling
Il metodo consiste nel percorrere a velocità e quota di volo costanti delle linee rette (rettilinei) individuate randomicamente da un software nell’area di studio; il principio del metodo è la stima delle distanze degli oggetti dalla linea.
Elemento monitorato: Specie (D1C2, D1C4, D1C5).
Parametri monitorati
Numero di esemplari per ciascuna specie (mammiferi e rettili marini) nell’area di studio
Distribuzione degli individui appartenenti alle specie di mammiferi e rettili marini
Il metodo proposto, seppur mirato prevalentemente alla stima dell’abbondanza degli esemplari delle specie di mammiferi e rettili marini, offre la possibilità di ottenere analoghe informazioni (abbondanza, densità, distribuzione) per altre specie della fauna ittica marina. Le attività sinora condotte da vari programmi nazionali e internazionali hanno prodotto dati per la mobula (Mobula mobular – Notarbartolo et al., 2017) e il pesce spada (Xiphias gladius – Lauriano et al., 2015), oltre ad altri grandi pelagici. Nel piano di monitoraggio è previsto anche la raccolta di dati per i contingenti di avifauna marina relativa al criterio D1C2.
Inoltre, un dato aggiuntivo è relativo al descrittore D10.
|
Elemento monitorato: Specie (D1C3, D1C4, D1C5)
Parametri monitorati: Presenza/assenza, numero di settori costieri caratterizzati da eventi di nidificazione- (D1C4). Successo riproduttivo, la percentuale di schiusa osservata nei singoli eventi di nidificazione; la percentuale di schiusa complessiva per uova deposte per anno / 6 anni – (D1C5).
Numero di femmine nidificanti basato sul numero totale di nidi. La stima delle femmine nidificanti può essere calcolata utilizzando la procedura descritta da Casale (2015) ed elaborata per il Criterio C nell’ambito della valutazione della Lista Rossa IUCN per la popolazione mediterranea di Caretta caretta (D1C3).
|
Line transect distance sampling
Il metodo consiste nel percorrere a velocità e quota di volo costanti delle linee rette (rettilinei) individuate randomicamente da un software nell’area di studio; il principio del metodo è la stima delle distanze degli oggetti dalla linea.
Elemento monitorato: Specie (D1C2, D1C4, D1C5).
Parametri monitorati
Numero di esemplari per ciascuna specie (mammiferi e rettili marini) nell’area di studio
Distribuzione degli individui appartenenti alle specie di mammiferi e rettili marini
Il metodo proposto, seppur mirato prevalentemente alla stima dell’abbondanza degli esemplari delle specie di mammiferi e rettili marini, offre la possibilità di ottenere analoghe informazioni (abbondanza, densità, distribuzione) per altre specie della fauna ittica marina. Le attività sinora condotte da vari programmi nazionali e internazionali hanno prodotto dati per la mobula (Mobula mobular – Notarbartolo et al., 2017) e il pesce spada (Xiphias gladius – Lauriano et al., 2015), oltre ad altri grandi pelagici. Nel piano di monitoraggio è previsto anche la raccolta di dati per i contingenti di avifauna marina relativa al criterio D1C2.
Inoltre, un dato aggiuntivo è relativo al descrittore D10.
|
Elemento monitorato: Specie (D1C3, D1C4, D1C5)
Parametri monitorati: Presenza/assenza, numero di settori costieri caratterizzati da eventi di nidificazione- (D1C4). Successo riproduttivo, la percentuale di schiusa osservata nei singoli eventi di nidificazione; la percentuale di schiusa complessiva per uova deposte per anno / 6 anni – (D1C5).
Numero di femmine nidificanti basato sul numero totale di nidi. La stima delle femmine nidificanti può essere calcolata utilizzando la procedura descritta da Casale (2015) ed elaborata per il Criterio C nell’ambito della valutazione della Lista Rossa IUCN per la popolazione mediterranea di Caretta caretta (D1C3).
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za osamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst - Ptice, ki se prehranjujejo v bentoškem območju in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2), Demografske značilnosti populacije (D1C3), Območje razširjenosti vrst (D1C4) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst - Ptice, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2),, Demografske značilnosti populacije (D1C3), Območje razširjenosti vrst (D1C4) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring morskih sesalcev nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – morski sesalci in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2), merilo Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2), Demografske značilnosti populacije (D1C3), Območje razširjenosti vrst (D1C4) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – Pridnene ribe kontinentalne ravnice. V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring obalnih rib nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – obalne ribe in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring obalnih glavonožcev nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – obalni glavonožci in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2) in Demografske značilnosti populacije (D1C3). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje. Vsebina programa se izvaja od leta 2006 in se namerava izvajati tudi v prihodnje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring habitata vodnega stolpca nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring bentoških habitatnih tipov nanaša na element meril Fizična izguba morskega dna (vključno z območji v bibavičnem pasu) in merilo Prostorski obseg in razporeditev fizične izgube (trajna sprememba) naravnega morskega dna (D6C1), element meril Fizične motnje morskega dna (vključno z območji v bibavičnem pasu) in merilo Prostorski obseg in razporeditev pritiskov fizičnih motenj morskega dna (D6C2), element meril Bentoški habitatni tipi (EUNIS2) in merilo Prostorski obseg bentoškega habitatnega tipa (EUNIS2) na katerega vpliva fizična motnja in se to odraža v spremembi njegove biotske in abiotske strukture in funkcij (D6C3) ter element meril Bentoški glavni tipi habitata in merila Obseg izgube habitata, ki je posledica antropogenih pritiskov (D6C4) in Obseg škodljivih učinkov zaradi antropogenih pritiskov na stanje habitata (D6C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring kemijskih značilnosti nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring fizikalnih značilnosti nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6), element meril Prehranjevalne združbe ekosistema in merila Raznolikost (vrstna sestava in relativna številčnost) prehranjevalnih združb (D4C1), Ravnovesje celotne številčnosti med prehranjevalnimi združbami (D4C2) in Razporeditev velikosti osebkov v prehranjevalni združbi (D4C3) ter element meril Bentoški glavni tipi habitata in merili Obseg izgube habitata, ki je posledica antropogenih pritiskov (D6C4) in Obseg škodljivih učinkov zaradi antropogenih pritiskov na stanje habitata (D6C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
||||||||
Surface-feeding birds |
|
|||||||||||||||||||||||||||||
Pelagic-feeding birds |
|
|||||||||||||||||||||||||||||
Benthic-feeding birds |
|
|||||||||||||||||||||||||||||
Small toothed cetaceans |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||
Deep-diving toothed cetaceans |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||
Baleen whales |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||
Seals |
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
Turtles |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||
Coastal fish |
|
|||||||||||||||||||||||||||||
Pelagic shelf fish |
||||||||||||||||||||||||||||||
Demersal shelf fish |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
Deep-sea fish |
||||||||||||||||||||||||||||||
Commercially exploited fish and shellfish |
||||||||||||||||||||||||||||||
Coastal/shelf cephalopods |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
Deep-sea cephalopods |
||||||||||||||||||||||||||||||
Benthic broad habitats |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
Other benthic habitats |
|
|||||||||||||||||||||||||||||
Pelagic broad habitats |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
Coastal ecosystems |
|
|||||||||||||||||||||||||||||
Shelf ecosystems |
||||||||||||||||||||||||||||||
Oceanic/deep-sea ecosystems |
||||||||||||||||||||||||||||||
Input or spread of non-indigenous species |
||||||||||||||||||||||||||||||
Disturbance of species (e.g. where they breed, rest and feed) due to human presence |
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
Extraction of, or mortality/injury to, wild species (by commercial and recreational fishing and other activities) |
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
Physical disturbance to seabed |
|
|||||||||||||||||||||||||||||
Physical loss of the seabed |
|
|||||||||||||||||||||||||||||
Newly introduced non-indigenous species |
||||||||||||||||||||||||||||||
Established non-indigenous species |
||||||||||||||||||||||||||||||
Coastal defence and flood protection |
||||||||||||||||||||||||||||||
Offshore structures (other than for oil/gas/renewables) |
||||||||||||||||||||||||||||||
Extraction of minerals (rock, metal ores, gravel, sand, shell) |
||||||||||||||||||||||||||||||
Extraction of oil and gas, including infrastructure |
||||||||||||||||||||||||||||||
Extraction of salt |
||||||||||||||||||||||||||||||
Extraction of water |
||||||||||||||||||||||||||||||
Renewable energy generation (wind, wave and tidal power), including infrastructure |
||||||||||||||||||||||||||||||
Transmission of electricity and communications (cables) |
||||||||||||||||||||||||||||||
Fish and shellfish harvesting (professional, recreational) |
||||||||||||||||||||||||||||||
Fish and shellfish processing |
||||||||||||||||||||||||||||||
Marine plant harvesting |
||||||||||||||||||||||||||||||
Hunting and collecting for other purposes |
||||||||||||||||||||||||||||||
Aquaculture – marine, including infrastructure |
||||||||||||||||||||||||||||||
Agriculture |
||||||||||||||||||||||||||||||
Transport infrastructure |
||||||||||||||||||||||||||||||
Transport – shipping |
||||||||||||||||||||||||||||||
Waste treatment and disposal |
||||||||||||||||||||||||||||||
Tourism and leisure infrastructure |
||||||||||||||||||||||||||||||
Tourism and leisure activities |
||||||||||||||||||||||||||||||
Research, survey and educational activities |
||||||||||||||||||||||||||||||
Chemical characteristics |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
Physical and hydrological characteristics |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
Species affected by incidental by-catch |
|
|||||||||||||||||||||||||||||
Adverse effects on species or habitats |
|
|||||||||||||||||||||||||||||
Restructuring of seabed morphology, including dredging and depositing of materials |
||||||||||||||||||||||||||||||
Spatial scope |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Marine reporting units |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Temporal scope (start date - end date) |
2005-9999 |
2015-9999 |
2015-9999 |
2015-9999 |
2015-9999 |
2015-9999 |
2020-2026 |
2020-2026 |
2000-9999 |
1994-9999 |
1969-9999 |
2008-9999 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
1983-9999 |
1983-9999 |
2002-9999 |
2006-9999 |
2006-9999 |
2006-9999 |
1958-9999 |
2007-9999 |
1984-9999 |
1958 |
2006-9999 |
Monitoring frequency |
As needed |
As needed |
Other |
Other |
Other |
As needed |
6-yearly |
6-yearly |
Monthly |
Yearly |
Continually |
Continually |
Other |
Other |
Yearly |
Other |
Yearly |
Other |
Yearly |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
Monitoring type |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Monitoring method |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Monitoring method other |
D1. As described in the monitoring records of the Game Fund and fauna Service of the Republic of Cyprus and in the Terms of Reference document.
D1 Biodiversity - Mammals and Reptiles
The monitoring methods implemented in previous surveys in the region (eg. Ryan at al., 2014) and/or those recommended by a regional body, eg. ACCOBAMS (Agreement on the Conservation of cetaceans in the Black Sea Mediterranean Sea and Contigous Atlantic Area) are implemented. Mortality monitoring is conducted according to cetacean and turtle strandings programme procedures. See also “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus (DFMR, 2017). For the marine turtles the monitoring follows the “Manual for the Conservation of Marine Turtles in the Mediterranean, (1995) UNEP(MAP/SPA) IUCN/CWS/Fish. Dept. MANRE (Cyprus)” and the “Addendum 1 – Conservation Practices, Manual for the Conservation of Marine Turtles in the Mediterranean (2008)”. The monitoring of Monachus monachus follows a national Protocol.
Biodiversity - Water columns |
Las actividades que se engloban dentro de este programa son muy variadas. A continuación, se describe brevemente su metodología:
1. Avistamientos sistemáticos mediante visitas regulares a determinados puntos a lo largo de la costa. Estos permiten evaluar las variaciones estacionales, además de las interanuales, en lo que se refiere a presencia y abundancia relativa.
2. Avistamientos oportunistas de cetáceos y tortugas cuya información asociada será recopilada por diversas instituciones. Como por ejemplo los posibles avistamientos de cetáceos realizados desde las aeronaves de Inspección Pesquera del MAPA.
3. Marcado, utilizando varios tipos de marcas que permiten el seguimiento de los individuos, desde las que archivan la información y luego deben ser recuperadas, a las de posicionamiento por satélite que permiten un seguimiento de los ejemplares en tiempo casi real.
4. Biopsias, que a diferencia de la toma de muestras de animales varados (recogida en MT-5) permiten controlar en el tiempo y el espacio el muestreo y la calidad de las muestras, al ser obtenidas de individuos vivos. Los protocolos de análisis del material genético, contaminantes, ácidos grasos, isótopos estables y otros marcadores naturales obtenidos a partir de esta técnica han sido ya desarrollados y consensuados internacionalmente.
5. Como complemento a las metodologías de foto-identificación y “distance sampling”, se utilizarán métodos de acústica pasiva, en coordinación con las labores de seguimiento del ruido submarino (D11) encuadradas en los programas de seguimiento RS. Los dispositivos utilizados serán hidrófonos con un dispositivo de grabación asociado y un software que permite procesar e identificar las señales bioacústicas recibidas en el mar. El fondeo de hidrófonos es una técnica no invasiva que puede ser utilizada para clasificar los mamíferos marinos presentes, detectar patrones de migración o estimar la densidad de población de diferentes especies de cetáceos. |
Se utilizarán dos técnicas para determinar la abundancia absoluta de las poblaciones:
a. Captura-marca-recaptura (utilizando marcas naturales) basada en la foto-identificación individual de los ejemplares y siguiendo el diseño de muestreo denominado “Robust Design approach”.
b. Campañas de conteo de individuos a lo largo de transectos lineares predefinidos, utilizando la metodología “distance sampling” para estima de abundancia y densidad, usando como plataforma de observación embarcaciones o aeronaves.
La elección de una técnica u otra depende de la extensión del área a monitorizar, el tamaño de la población y el grado de residencia de los individuos.
En el caso de las tortugas, estas campañas se realizarán preferiblemente con aeronave y será necesario disponer además de información sobre el tiempo que pasan en superficie para cada demarcación marina (zona nerítica) mediante telemetría satelital.
En el caso de la tortuga verde (Chelonia mydas), en la demarcación canaria, se realizarán campañas específicas en las localidades conocidas por presencia de esta especie, que podrán requerir inmersiones (equipo autónomo o snorkel). También se utilizará la foto-identificación, mediante la toma de fotos de las escamas cefálicas durante las inmersiones. Así mismo, se podrá explorar el uso de drones para el conteo de ejemplares.
La foto-identificación será la técnica a utilizar en las unidades de gestión UG2, UG4, UG6, UG8 y UG24 (Tursiops truncatus) y UG18 (Orcinus orca). Para el resto de las UG se realizarán campañas basadas en el conteo de individuos a lo largo de transectos predefinidos. En ambos casos, se recopilará información sobre la presencia y número de tortugas.
Además, y teniendo en cuenta la frecuencia de muestreo (trienal) de las campañas dedicadas a lo largo de transectos y los requerimientos temporales de la Directiva, se hará uso de la información de avistamientos sistemáticos proporcionada por el equipo de observadores a bordo de las campañas oceanográficas del IEO de prospección de recursos marinos. El análisis de esta información proporcionará estimas de densidad de las especies en las demarcaciones marinas, a mayores de entender qué factores determinan los patrones de distribución y el solapamiento con presiones antropogénicas como puede ser la pesca, ruido, etc.
Ver información completa en https://www.miteco.gob.es/es/costas/temas/proteccion-medio-marino/estrategias-marinas/ |
Se utilizarán dos técnicas para determinar la abundancia absoluta de las poblaciones:
a. Captura-marca-recaptura basada en la foto-identificación individual de los ejemplares y siguiendo el diseño de muestreo denominado “Robust Design approach”.
b. Campañas de conteo de individuos a lo largo de transectos lineares predefinidos, utilizando la metodología “distance sampling” para estima de abundancia y densidad, usando como plataforma de observación embarcaciones o aeronaves.
La elección de una técnica u otra depende de la extensión del área a monitorizar, el tamaño de la población y el grado de residencia de los individuos. La foto-identificación será la técnica a utilizar en las unidades de gestión UG15 (Globicephala melas), UG20 (Physeter macrocephalus), UG26 (Globicephala macrorhynchus) y UG27 y UG28 (Ziphius cavirostris).
Para el resto de las unidades se realizarán campañas basadas en el conteo de individuos a lo largo de transectos predefinidos. Estas campañas serán llevadas a cabo desde embarcación o aeronave basando la decisión entre una u otra plataforma en criterios de accesibilidad y económicos.
En el caso de las tortugas, será necesario disponer además de información sobre el tiempo que pasan en superficie para cada demarcación (zonas oceánicas) mediante telemetría satelital.
Además, y teniendo en cuenta la frecuencia de muestreo (trienal) de las campañas dedicadas a lo largo de transectos y los requerimientos temporales de la Directiva, se hará uso de la información de avistamientos sistemáticos proporcionada por el equipo de observadores a bordo de las campañas oceanográficas del IEO de prospección de recursos marinos. El análisis de esta información proporcionará estimas de densidad de las especies en las demarcaciones marinas, a mayores de entender qué factores determinan los patrones de distribución y el solapamiento con presiones antropogénicas como puede ser la pesca, ruido, etc.
También se incorporará la información resultante de las actividades de seguimiento realizadas sistemáticamente por los gobiernos y entidades de carácter autonómico o local que compartan sus datos con el MITERD. Tal es el caso del seguimiento mediante foto-identificación del rorcual común (Balaenoptera physalus) realizado por la Generalitat de Catalunya [...]
Ver información completa en https://www.miteco.gob.es/es/costas/temas/proteccion-medio-marino/estrategias-marinas/ |
Siguiendo las recomendaciones del ICES WG sobre bycatch, y otras iniciativas, se considera necesario realizar una evaluación de riesgo para identificar aquellos segmentos de la flota/áreas/períodos de tiempo con un mayor riesgo de captura accidental de cetáceos y tortugas. Esta evaluación de riesgo se llevará a cabo siguiendo la metodología empleada internacionalmente (e.g. ISO) e incluirá una determinación de la probabilidad de la interacción entre la actividad pesquera y los cetáceos/tortugas con base en:
a. el solapamiento espacial/temporal entre mapas de esfuerzo y de densidad de las diferentes especies;
b. y la información proveniente de otras fuentes (entrevistas, varamientos, bibliografía, observadores, diarios de pesca, etc.).
Tomando como base los resultados obtenidos en esta evaluación, se diseñará un programa de muestreo que consistirá en:
1. La monitorización de la actividad de la flota mediante observadores a bordo (coordinación con el Programa Nacional de Datos Básicos y mediante observadores específicos con un objetivo doble, obtener información del nivel de interacción a escala global y obtener estimas fiables en aquellos métiers identificados como prioritarios). El programa de observadores se adaptará para cubrir aquellas flotas pesqueras con mayor incidencia de capturas adicionales, de acuerdo al análisis del riesgo realizado.
2. Los datos procedentes de las anotaciones en los diarios de pesca y la evaluación de la posibilidad de establecer sistemas de cámaras a bordo, para lograr una mayor cobertura del esfuerzo (con su eficacia testada mediante el proyecto piloto).
3. Entrevistas a patrones y pescadores, para establecer una cooperación efectiva con el sector, identificar flotas/artes adicionales con altos niveles de interacciones y facilitar la búsqueda de medidas de mitigación.
El diseño de muestreo pretende asegurar una cobertura suficiente para ser representativo y obtener estimas fiables de captura accidental en el conjunto de la demarcación. |
El programa contará con:
1. una base de datos a nivel estatal para la recopilación y unificación de los datos relacionados con varamientos que hayan sido notificados a los sistemas regionales de gestión de varamientos;
2. un protocolo consistente de respuesta ante un varamiento y sus posibles respuestas (reflote, rehabilitación, eutanasia, necropsia y/o recolección de muestras) basado en directrices internacionales;
3. la recolección, almacenamiento y análisis de las muestras;
4. y el asesoramiento científico a las autoridades relevantes.
El programa de toma de muestras se estructura con diferentes niveles de muestreo, dependiendo del estado |
Se recopilará la información entre las unidades administrativas competentes en cada uno de los indicadores asociadas a los objetivos. |
Se recopilará la información entre las unidades administrativas competentes en cada uno de los indicadores asociadas a los objetivos. |
Ce programme consiste à recenser les échouages de mammifères marins ainsi qu'à collecter des données biométriques et des échantillons de tissus par les correspondants du RNE. L'échantillonnage se fait de manière continue tout au long de l'année et sur l'ensemble du littoral des quatre sous-régions marines. En fonction de l'état de l'animal, un examen externe (pour relever des traces de captures accidentelles par exemple), des prélèvements ou une autopsie vétérinaire peuvent être réalisés et ainsi renseigner sur les causes probables de la mort. Pour le deuxième cycle, les travaux de développement méthodologique à partir de ces données se poursuivront, notamment pour affiner l'estimation des mortalités liées aux captures accidentelles. Il est également prévu de mettre en place une stratégie d'analyse des causes de mortalité au moyen d'un protocole d'autopsie applicable aux animaux échoués frais afin notamment d'identifier les causes de mortalité autres que les captures accidentelles. |
Pour ce sous-programme, un seul dispositif de surveillance existant dans le cadre de la politique commune des pêches (PCP) permet de collecter des données ponctuelles de captures accidentelles de mammifères marins et tortues marines : le dispositif « Observation des captures en mer (OBSMER) ». Mis en œuvre par la Direction des pêches maritimes et de l'aquaculture, ce suivi consiste en des observations d'animaux capturés accidentellement effectuées tout au long de l'année par des observateurs embarqués sur des navires de pêche volontaires de plus de 12m, sur l'ensemble des côtes métropolitaines, selon une stratégie d'échantillonnage élaborée pour l'évaluation des captures et rejets d'espèces commerciales. Les données ponctuelles de captures accidentelles d'oiseaux marins, de mammifères marins et de tortues marines, relevées en parallèle, pourraient alimenter l'évaluation de l'impact de la pêche sur l'état des populations |
Sampling procedure has been described in Marasovic I., Krstulovic, N., Leder, N., Loncar, G., Precali, R., Šolic, M., Loncar,.G., Beg- Paklar, G., Bojanic, N., Cvitkovic, I., Dadic, V., Despalatovic, M., Dulcic, J., Grbec, B., Kušpilic, G., Nincevic-Gladan, Ž., P. Tutman, Ujevic, I., Vrgoc, N., Vukadin, P., Žuljevic, A. Coastal cities water pollution control project, Part C1: Monitoring and Observation System for Ongoing Assessment of the Adriatic sea under the Adriatic sea Monitoring Programme, Phase II. Interim report (IR), December, 2013. https://jadran.izor.hr/jadranski_projekt_2/MJERNE-METODE-I-OPREMA.pdf |
Line Transect Distance Sampling |
Autorizzazioni in deroga al DPR 357/97 |
Line Transect Distance Sampling |
Autorizzazioni in deroga al DPR 357/97. |
Line Transect Distance Sampling |
Autorizzazioni in deroga al DPR 357/97 |
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem obmocju je del spremljanja populacij ptic v okviru projektnih monitoringov in pa rednih popisov ptic na zašcitenih obmocjih za vrste, za katere je bilo opredeljeno posebno obmocje varstva Natura 2000. V okviru programa se spremljajo podatki o vrstni sestavi, številcnosti, številu gnezdecih parov, demografiji, obmocju razširjenosti in obsegu habitata za vrsto sredozemski vranjek (Phalacrocorax aristotelis).
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami:
Zadnje poročilo za Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin za leto 2019 je dostopno na povezavi: https://issuu.com/falco88/docs/monitoring_2019.
Protokol za monitoring sredozemskih vranjekov po metodi ECAS (transektni popis na morju) je dostopen na povezavi:
https://simarine-natura.ptice.si/wp-content/uploads/2016/10/C.1_AfterLIFEMonitoringMethod.pdf
Nadgraditev metodologije v okviru projektne naloge "Monitoring vranjeka v slovenskem morju 2020-2021:
https://www.ptice.si/publikacije/strokovna-porocila/2020-2/
Končno poročilo projekta SIMARINE je dostopno na povezavi:
https://simarine-natura.ptice.si/wp-content/uploads/2019/11/Acrocephalus_Shag_Marine-IBAs_Koce.pdf
Končno poročilo o monitoringu v letu 2020:
https://www.ptice.si/wp-content/uploads/2021/01/Vranjek_vmesno-porocilo_2020-11-13.pdf |
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju je del spremljanja populacij ptic v okviru rednih popisov ptic na zaščitenih območjih za vrste, za katere je bilo opredeljeno posebno območje varstva Natura 2000. V okviru programa se spremljajo podatki o vrstni sestavi, številčnosti, številu gnezdečih parov, demografiji, območju razširjenosti in obsegu habitata za vrsti navadna čigra (Sterna hirundo) in mala čigra (Sterna albifrons).
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami:
Zadnje poročilo za Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin za leto 2019 je dostopno na povezavi: https://issuu.com/falco88/docs/monitoring_2019 |
Program Monitoring morskih sesalcev je del spremljanja populacij morskih sesalcev v okviru več projektnih nalog in monitoringov. V okviru programa se spremljajo podatki o porazdelitvi in številčnosti populacije, obseg habitata, prisotnost mladičev, vedenje in potencialne interakcije z ribolovnimi orodji ali pomorskim prometom za vrsto velika pliskavka (Tursiops truncatus).
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami:
Poročilo Monitoringa delfinov za poročevalsko obdobje 2013-2018 je dostopen na povezavi:
http://www.ribiski-sklad.si/f/docs/Dokumenti/Monitoring_delfinov_za_porocevalsko_obdobje_2013-2018.pdf
Poročilo o rezultatih popisa ASI v okviru ACCOBAMS, vključno z metodologijo, je dostopno na povezavi:
https://accobams.org/wp-content/uploads/2019/04/MOP7.Inf33_ASI-Technical-Reports.pdf |
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice je del spremljanja populacij rib v okviru monitoringa, ki se izvaja v okviru Strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), kjer so navedene tudi podrobnejše metodologije. V okviru programa se spremlja smrtnost (prilov) za naslednje ciljne vrste: električni morski skat (Torpedo marmorata), zvezdasta raža (Raja asterias), navadni morski golob (Myliobatis aquila), mol (Merlangius merlangus), molič (Trisopterus minutus) in kovač (Zeus faber). Sestava prilova je naključna in ne zagotavlja vsakokratnega spremljanja vseh ciljnih vrst s seznama. |
Program Monitoring obalnih rib se izvaja v okviru projektnih nalog in monitoringov, ki se izvajajo v okviru dveh strategij in pripadajočih programov, kjer so navedene podrobnejše metodologije. V okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programa Monitoring bentoških habitatnih tipov se spremlja številčnost populacije in obseg habitata za obalno ribjo združbo.
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), in programa Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, se spremlja smrtnost (prilov). Sestava prilova je naključna in ne zagotavlja vsakokratnega spremljanja vseh ciljnih vrst.
Poročila z opisanimi metodologijami
Metodologija za oceno obalne ribje združbe kot celote je opisana v poročilu Orlando-Bonaca in sod. (2013). |
Program Monitoring obalnih glavonožcev je del spremljanja populacij glavonožcev v okviru monitoringa, ki se izvaja v okviru Strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), kjer so navedene tudi podrobnejše metodologije. V okviru programa se spremlja smrtnost (lov in prilov) za naslednje ciljne vrste: sipa (Sepia officinalis), kratkoplavuti ligenj (Illex coindetii), pritlikavi ligenj (Alloteuthis media), ligenj (Loligo vulgaris), moškatna hobotnica (Eledone moschata), mala sipa (Sepia elegans). Za vrste glavonožcev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, se spremlja tudi število osebkov in velikost telesa. Sestava lova in prilova je naključna in ne zagotavlja vsakokratnega spremljanja vseh ciljnih vrst. |
Program Monitoring habitata vodnega stolpca je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več že obstoječih strategij in programov spremljanja, kjer so navedene podrobnejše metodologije. V okviru tega programa se izvaja spremljanje značilnosti habitatnega tipa pelagičnega habitata, ki je kot edini prisoten v morskih vodah Republike Slovenije, in sicer Vodni stolpec s sezonsko temperaturno razslojenostjo in zmanjšano slanostjo (A7.62).
V okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programov Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev, strategije Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) in programov Monitoring naseljenih tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih, in Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe ter strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring klorofila a v vodnem stolpcu in Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu se spremljajo sestava, številčnost ali biomasa (prostorska in časovna variabilnost) vrst, ki so del vodnega stolpca. V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring hranil v vodnega stolpcu in Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca ter v okviru strategije Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programa Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se spremljajo fizikalne, kemijske in hidrološke značilnosti habitata vodnega stolpca. V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring klorofila a v vodnem stolpcu in Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu se spremljata koncentracija klorofila a in pogostost cvetenja planktona. |
Program Monitoring bentoških habitatnih tipov je del spremljanja značilnosti habitata v okviru projektnih nalog. V okviru tega programa se spremlja obseg območja presoje, ki je fizično izgubljen, obseg območja presoje s fizičnimi motnjami v kvadratnih kilometrih, vrstna sestava in številčnost vrst morskih trav, obrežne ihtiofavne in pridnenih nevretenčarjev ter obseg habitata za naslednje bentoške habitatne tipe: litoralno skalovje (MA1), litoralni sediment (MA3, MA4, MA5, MA6), infralitoralno kamnito dno (MB1), infralitoralni pesek in mulj (MB5, MB6), cirkalitoralni biogeni grebeni (MC2), cirkalitoralni grobi sediment in pesek (MC3, MC5) in cirkalitoralni mulj (MC6).
V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring združb makrofitov in Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov se spremljajo bentoški nevtetenčarji sedimentnega dna (M-AMBI) in makrobentoške alge (EEI-c) skladno z ODV.
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami
Poročilo o kartiranju morskih habitatnih tipov NATURA 2000 v slovenskem morju, vključno z metodologijo, je dostopno na povezavi:
http://www.ribiski-sklad.si/f/docs/Dokumenti/koncno_porocilo_430-83-2017.pdf |
Program Monitoring kemijskih značilnosti je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več že obstoječih strategij in programov spremljanja, kjer so navedene podrobnejše metodologije.
V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programa Monitoring hranilnih snovi v vodnem stolpcu poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti dušikovih in fosforjevih hranil, v okviru programa Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti koncentracij raztopljenega kisika. V okviru spremljanja splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV se spremljata tudi pH in slanost morske vode, kar je navedeno v Programu monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021.
Rezultati programa monitoringa zadnjih let so dostopni na spletnih straneh:
- podatki: https://www.arso.gov.si/vode/podatki/
- poročila: https://www.arso.gov.si/vode/morje/ |
Program Monitoring fizikalnih značilnosti je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več projektnih nalog in monitoringov.
Do leta 2016 se je spremljanje prostorske in časovne variabilnosti batimetrije izvajalo v okviru projektnih nalog (lasersko snemanje globin morja v priobalnem območju, posamezni drugi deli slovenskega morja: Koprski zaliv, sipina v Piranskem zalivu in podvodni izviri med Izolo in rtom Ronek, izdelava batimetričnega modela slovenskega morja), od leta 2016 pa potekajo meritve morskega dna v visoki ločljivosti. V okviru spremljanja prostorske in časovne variabilnosti morfologije dna so bile izmere nazadnje narejene leta 2010 in se posodabljajo po potrebi. V okviru spremljanja prostorske in časovne variabilnosti substrata morskega dna sta se leta 2017 naredila opis in ocena spremenjenosti strukture substrata obalnega pasu morja.
Na hidroloških merilnih mestih hidrološkega monitoringa na rekah se spremlja tudi pretok vode (sočasno z višino vodne gladine in temperaturo vode). Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje hidrografskih razmer je navedena v okviru Programa hidrološkega monitoringa površinskih voda za obdobje 2016–2020.
Spremljanje prosojnosti morske vode je del spremljanja splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV. Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje prosojnosti morske vode kot del monitoringa spremljanje splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda po ODV je navedena v Programu monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021.
V okviru strategije Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programa Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti temperature, valovanja, tokovanja in naraščanja gladine morja.
V okviru strategije Monitoring podvodnega hrupa (D11) ter programov Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi in Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti podvodnega hrupa. |
Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več že obstoječih strategij in programov spremljanja, kjer so navedene podrobnejše metodologije. V okviru tega programa se spremljajo struktura pelagične in bentoške združbe, povezave med habitati in vrstami morskih ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev. V okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programov Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev, Monitoring habitata vodnega stolpca in Monitoring bentoških habitatnih tipov, ter strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programa Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov, v okviru katerih se spremlja struktura pelagične in bentoške združbe ter povezave med habitati in vrstami morskih ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev. |
||
Quality control |
Described in game fund and fauna Service monitoring records.
As described in recommended methodology.
QUASIMEME External validation system and internal lab quality control.
Biodiversity - Sea bed habitats: Monitoring Quality Control: as described in Antoniadis et al. (2020) |
Otros estándares: muy variable, desde avistamientos oportunistas a dependiendo del tipo de estudio, otro tipo de metodología.
Otros controles de calidad: desde avistamientos oportunistas a dependiendo del tipo de estudios, a otro tipo de metodología.
|
Otros estándares: uso de metodología estandarizada que sigue las recomendaciones de los grupos de expertos internacionales, por ejemplo, el ICES.
Otros controles de calidad: seguimiento de los resultados y monitorización continuada.
|
Otros estándares: uso de metodología estandarizada que sigue las recomendaciones de los grupos de expertos internacionales, por ejemplo, el ICES.
Otros controles de calidad: seguimiento de los resultados y monitorización continuada.
|
Otros estándares: uso de metodología estandarizada que sigue las Recomendaciones de los grupos de expertos internacionales, p. ej. ICES.
Otros controles de calidad: seguimiento de los resultados y monitorización continuada.
|
Otros estándares: uso de metodología estandarizada que sigue las Recomendaciones de los grupos de expertos internacionales, p. ej. ICES.
Otros controles de calidad: seguimiento de los resultados y monitorización continuada.
|
Internal controls will be implemented to review documentation by the Responsible Authority (MITERD, through the Subdirectorate-General for the Protection of the Sea).
|
Internal controls will be implemented to review documentation by the Responsible Authority (MITERD, through the Subdirectorate-General for the Protection of the Sea).
|
Les données sont contrôlées annuellement selon la méthode OSPAR (voir OSP-011). Les données sont bancarisées dans la base de données Pelagis (Observatoire des mammifères et oiseaux marins) et sont contrôlées/qualifiées.
|
Les données sont contrôlées annuellement selon la méthode OSPAR (voir OSP-011). Les données sont bancarisées dans la base de données Pelagis (Observatoire des mammifères et oiseaux marins) et sont contrôlées/qualifiées.
|
Les données sont collectées dans le cadre du réseau national échouages coordonné par Pelagis (Observatoire des mammifères et oiseaux marins). Les données sont bancarisées dans la base de données Pelagis et sont contrôlées/qualifiées.
|
Les données sont bancarisées dans la base de données Harmonie et sont contrôlées/qualifiées.
|
As used in the reported monitoring method.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo.
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Data management |
DFMR database "THETIS".
|
Afin de référencer les dispositifs de collecte et de surveillance, les données répertoriées dans le cadre de la DCSMM sont intégrées dans les systèmes d'information de la DCSMM (en particulier le référencement des métadonnées). Elles sont également remises à disposition (sous réserve des droits de diffusion) via le Système d'Information sur le Milieu Marin (SIMM; https://www.milieumarinfrance.fr). Le système d'information a pour objectif de faciliter le partage et la diffusion des données sur le milieu marin. Pour cela, il s'appuie sur les banques de données et les systèmes d'information déjà organisés sur ce domaine, et en crée de nouveaux. Plus largement, le SIMM fédère les acteurs des données publiques sur le milieu marin (services de l'État et des collectivités, établissements publics, etc.).
|
Afin de référencer les dispositifs de collecte et de surveillance, les données répertoriées dans le cadre de la DCSMM sont intégrées dans les systèmes d'information de la DCSMM (en particulier le référencement des métadonnées). Elles sont également remises à disposition (sous réserve des droits de diffusion) via le Système d'Information sur le Milieu Marin (SIMM; https://www.milieumarinfrance.fr). Le système d'information a pour objectif de faciliter le partage et la diffusion des données sur le milieu marin. Pour cela, il s'appuie sur les banques de données et les systèmes d'information déjà organisés sur ce domaine, et en crée de nouveaux. Plus largement, le SIMM fédère les acteurs des données publiques sur le milieu marin (services de l'État et des collectivités, établissements publics, etc.).
|
Afin de référencer les dispositifs de collecte et de surveillance, les données répertoriées dans le cadre de la DCSMM sont intégrées dans les systèmes d'information de la DCSMM (en particulier le référencement des métadonnées). Elles sont également remises à disposition (sous réserve des droits de diffusion) via le Système d'Information sur le Milieu Marin (SIMM; https://www.milieumarinfrance.fr). Le système d'information a pour objectif de faciliter le partage et la diffusion des données sur le milieu marin. Pour cela, il s'appuie sur les banques de données et les systèmes d'information déjà organisés sur ce domaine, et en crée de nouveaux. Plus largement, le SIMM fédère les acteurs des données publiques sur le milieu marin (services de l'État et des collectivités, établissements publics, etc.).
|
Afin de référencer les dispositifs de collecte et de surveillance, les données répertoriées dans le cadre de la DCSMM sont intégrées dans les systèmes d'information de la DCSMM (en particulier le référencement des métadonnées). Elles sont également remises à disposition (sous réserve des droits de diffusion) via le Système d'Information sur le Milieu Marin (SIMM; https://www.milieumarinfrance.fr). Le système d'information a pour objectif de faciliter le partage et la diffusion des données sur le milieu marin. Pour cela, il s'appuie sur les banques de données et les systèmes d'information déjà organisés sur ce domaine, et en crée de nouveaux. Plus largement, le SIMM fédère les acteurs des données publiques sur le milieu marin (services de l'État et des collectivités, établissements publics, etc.).
|
|||||||||||||||||||||||||
Data access |
||||||||||||||||||||||||||||||
Related indicator/name |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||
Contact |
GUICHARD Benjamin |
GUICHARD Benjamin |
GUICHARD Benjamin |
GUICHARD Benjamin |
||||||||||||||||||||||||||
References |
Argyrou, M., Aplikioti, M., Marcou, M., & Stavrou, P. (2011). Πρόγραμμα παρακολούθησης παράκτιων υδάτων σύμφωνα με το Άρθρο 8 της Οδηγίας Πλαίσιο για τα Νερά (ΟΠΥ, 2000/60/ΕΚ) (p. 26). Nicosia, Cyprus: Department of Fisheries and Marine Research. Pergent G., 2007. Protocol for the setting up of
Posidonia meadows monitoring systems. « MedPosidonia » Programme / RAC/SPA - TOTAL Corporate Foundation for Biodiversity and the Sea; Memorandum of Understanding N°21/2007/RAC/SPA_MedPosidonia NautilusOkianos: 24p + Annexes. |
Labach, H., Jourdan, J. & O. Gimenez (2018). Stratégie de suivi du Grand dauphin en Méditerranée pour la mise en oeuvre du programme de surveillance du PAMM. Convention AAMP/16/096, 24 p. |
Laran, S., Pettex, E., Authier, M., Blanck, A., David, L., Dorémus, G., et al. (2017a). Seasonal distribution and abundance of cetaceans within French watersPart I: the North-Western Mediterranean, including the Pelagos sanctuary. Deep Sea Res. Part II Top. Stud. Oceanogr. 141, 20–30. doi: 10.1016/j.dsr2.2016.12.011 Laran, S., Authier, M., Blanck, A., Dorémus, G., Falchetto, H., Monestiez, P., et al. (2017b). Seasonal distribution and abundance of cetaceans within French waters: Part II: the Bay of Biscay and the English channel. Deep Sea Res. Part II Top. Stud. Oceanogr. 141, 31–40. doi: 10.1016/j.dsr2.2016.12.012 |
Dars C., Dabin W., Demaret F., Meheust E., Méndez-Fernandez P., Peltier H., Spitz J., Caurant F. & Van Canneyt O. 2019. Les échouages de mammifères marins sur le littoral français en 2019. Rapport scientifique de l'Observatoire Pelagis, La Rochelle Université et CNRS. 41 pages. |
Peltier, H., Beaufils, A., Cesarini, C., Dabin, W., Dars, C., Demaret, F., Dhermain, F., Doremus, G., Labach, H., Van Canneyt, O. & J. Spitz (2019) Monitoring of Marine Mammal Strandings Along French Coasts Reveals the Importance of Ship Strikes on Large Cetaceans: A Challenge for the European Marine Strategy Framework Directive. Front. Mar. Sci. 6:486. doi: 10.3389/fmars.2019.00486 Peltier, H., Authier, M., Dabin, W., Dars, C., Demaret, F., Doremus, G., Van Canneyt, O., Laran, S., Mendez-Fernandez, P, Spitz, J., Daniel, P. & V. Ridoux (2020). Can modelling the drift of bycaught dolphin stranded carcasses help identify involved fisheries? An exploratory study. Global Ecology and Conservation, 21: e00843. |
Zadnje poročilo za Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin za leto 2019 je dostopno na povezavi: https://issuu.com/falco88/docs/monitoring_2019 |
Orlando-Bonaca, M., O. Bajt, B. Čermelj, D. Deželjin, J. Francé, T. Kogovšek, N. Kovač, L. Lipej, V. Malačič, A. Malej, B. Mavrič, P. Mozetič, A. Ramšak, M. Šiško, T. Tinta in V. Turk. 2013. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES). Zaključno poročilo za leto 2013. Poročila 148. Morska Biološka Postaja, Nacionalni Inštitut za Biologijo, Piran, 201 str. |
Program Monitoring habitata vodnega stolpca je povezan z:
- strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se
prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem
območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice,
Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev,
- strategijo Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) in programoma Monitoring naseljenih
tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih, in Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in
habitatne tipe,
- strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programi Monitoring hranil v vodnem stolpcu,
Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca, Monitoring klorofila a v
vodnem stolpcu in Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu,
- strategijo Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programom Monitoring
hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem
pasu). |
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami
- HARPHA SEA (2014). Izboljšana batimetrija in topografija morja vključ no s 3D posnetkom obale ter določitvijo obalnih linij za potrebe izvajanja Morške direktive. Koper, 22 str.
- HARPHA SEA (2014). Zajem naravnih geomorfoloških značilnosti morskega dna, analiza antropogenih fizičnih poškodb morskega dna in klasifikacija tipov morskega dna z določitvijo obsežnejšega morskega rastja na morskem dnu. Koper, 48 str.
- Zupančič G., Gorjanc S., Caserman H., Popit A., Kristan U. (2018) III Razvoj metodologij za področje morskega okolja, III/10 Nadgradnja metodologij za začetno presojo stanja morskega okolja (razen socioekonomske analize): podnaloga 1:b) Pregled in posodobitev fizikalnih in kemijskih lastnosti morskih voda, Inštitut za vode RS, 196 str.
- Peterlin, M., URBANIČ, G. 2017. Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije : nadgradnja metodologij za začetno presojo stanja morskega okolja (razen socioekonomske analize) - fizično preoblikovanje obale - indeks morfološka spremenjenost obale morja (MISO-M). Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 31 str.
- Program hidrološkega monitoringa površinskih voda za obdobje 2016–2020: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%20hidrolo%C5%A1kega%20monitoringa%20povr%C5%A1inskih%20voda%202016-2020.pdf
- Program monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%202016%20do%202021_SPLET_kon%C4%8Dna.pdf
- Rezultati programa monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda:
https://www.arso.gov.si/vode/podatki/
https://www.arso.gov.si/vode/morje/ |
Vse reference (podatki, poročila) kot navedeno:
Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistema je povezan s strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev, Monitoring habitata vodnega stolpca in Monitoring bentoških habitatnih tipov, ter strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programom Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov. |