Member State report / Art8 / 2012 / D5 / Slovenia / Mediterranean: Adriatic Sea
| Report type | Member State report to Commission |
| MSFD Article | Art. 8 Initial assessment (and Art. 17 updates) |
| Report due | 2012-10-15 |
| GES Descriptor | D5 Eutrophication |
| Member State | Slovenia |
| Region/subregion | Mediterranean: Adriatic Sea |
| Reported by | Inštitut za vode Republike Slovenije / Institute for water of the Republic of Slovenia |
| Report date | 2013-01-24 |
| Report access | MADSI_MSFD8bPressures_20130514.xml |
območje vodnih teles morja glede na NUV
GES component |
D5C1 Nutrient concentrations (5.1, 5.1.1) |
D5C2 Chlorophyll-a concentration (5.2.1) |
D5C4 Photic limit (5.2.2) |
D5C3 Harmful algal blooms (5.2.4) |
D5C5 Dissolved oxygen concentration (5.3.2) |
D5C6 Opportunistic macroalgae of benthic habitats (5.2.3) |
D5C7 Macrophyte communities of benthic habitats (5.3.1) |
||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Feature |
LevelPressureOverall |
LevelPressureNLoad |
LevelPressureNConcentration |
LevelPressurePLoad |
LevelPressurePConcentration |
LevelPressureOLoad |
LevelPressureOConcentration |
ImpactPressureWaterColumn |
ImpactPressureSeabedHabitats |
||||
Assessment Topic |
NutrientsOrganicEnrichment5_1
|
NutrientsNitrogen5_1
|
NutrientsPhosphorus5_1
|
NutrientsOrganicMatter5_1
|
NutrientsEnrichmentWaterColumn5_2or5_3
|
NutrientsEnrichmentSeabedHabitats5_2or5_3
|
|||||||
Element |
MarineCoast, NutrientLevels, Transparency |
LitRock, LitSed, OxygenLevels, ShallMxdSed, ShallRock |
|||||||||||
Element 2 |
|||||||||||||
ThresholdValue |
Stanje morja je dobro, če povprečne letne koncentracije hranilnih snovi v morju ne presegajo naslednjih meja: za skupni dušik (TN) 48,8 µmol/L, za skupni fosfor (TP) 1,4 µmol/L, za nitrat (NO3) 2,8 µmol/L in za fosfat (PO4) 0,15 µmol/L
|
Koncentracija klorofila a (večletno geometrijsko povprečje v površinskem sloju) mora biti nižja od 1,57 µg/L za dobro stanje
|
Večletno povprečje mesečnih prosojnosti izmerjene s Secchi-jevo ploščo mora biti večje od 6,1 m za dobro stanje
|
Indeks visokih abundanc fitoplanktona (IE) ne sme presegati vrednosti 18 % za dobro stanje
|
Epizode pomanjkanja kisika (hipoksije) v pridnenem sloju so časovno in prostorsko tako omejene, da ne povzročajo pomora pridnenih organizmov in trajne škode na morskem dnu. Ne prihaja do popolnega pomanjkanja kisika pri dnu (anoksije).
|
Vrednost indeksa za makroalge EEI-c ne sme biti manjša od 5,84 za dobro stanje (EEI-c vrednosti so med 0 in 10)
|
Travniki kolenčaste cimodoceje: vrednost MMSkew indeksa mora biti nižja od 0,6 za dobro stanje. Travnik pozejdonke: število šopov pozejdonke mora biti višje od 500 šopov/m^2 za dobro stanje.
|
||||||
Threshold value/Value unit |
µmol/L
|
µg/L
|
m
|
%
|
MMSkew: brez enote, pozejdonka: število šopov/m^2
|
||||||||
Proportion threshold value |
80 |
80 |
80 |
||||||||||
Status of criteria/indicator |
Good |
Good |
NotAssessed |
Good |
Descriptive |
||||||||
Status trend |
Stable |
Improving |
Stable |
Stable |
Improving |
||||||||
Status confidence |
Moderate |
Moderate |
Moderate |
Low |
|||||||||
Description (status of criteria/indicator) |
Meritve koncentracij suspendiranega (partikulatnega) organskega ogljika (POC) so potekale le v štiriletnem obdobju, tj. od 2003 do 2006. Premalo podatkov za oceno stanja.
|
V zadnjem desetletju ne opažamo več epizod anoksij v pridnenem sloju, ker se evtrofikacijski pritisk manjša, ravno tako ne opažamo posledic trajnejših hipoksičnih razmer (pomori pridnenih organizmov).
|
|||||||||||
Limitations |
Za razmerje obravnavanega območja, ki je LAHKO podvržen bogatenju z hranili ali organskimi snovmi (SumInfo1) smo podali % območja, ki se že zaradi svojih naravnih danosti in kumulativnih človekovih vplivov, ki segajo preko meja (zaprtost S Jadrana, vpliv pritokov večjih rek, ki imajo v zaledju t...
|
Izračun vnosov vključuje vnose z rekami in vnose zaradi prečiščene komunalne odpadne vode iz dveh večjih komunalnih čistilnih naprav, ki se iztekajo v izlivno območje reke ali v morje. Ti podatki se poročajo v okviru programa Spremljanja stanja okolja (MED POL program) v skladu z Barcelonsko konv...
|
Izračun vnosov vključuje vnose z rekami in vnose zaradi prečiščene komunalne odpadne vode iz dveh večjih komunalnih čistilnih naprav, ki se iztekajo v izlivno območje reke ali v morje. Ti podatki se poročajo v okviru programa Spremljanja stanja okolja (MED POL program) v skladu z Barcelonsko konv...
|
Izračun vnosov vključuje vnose z tehnološko odpadno vodo, prečiščeno komunalno odpadno vodo, vnose odpadne vode zaradi prebivalcev, ki niso priključeni na KČN. Niso bili upoštevani vnosi kot posledica čezmejnih obremenitev. Za natačnejše vrednotenje obremenitev zaradi marikulture bi bilo potrebno...
|
Meritve koncentracij suspendiranega (partikulatnega) organskega ogljika (POC) so bile v okviru rednega monitoringa opravljene le v štiriletnem obdobju, tj. od 2003 do 2006. Ker so informacije o koncentracijah organske snovi oziroma organskega ogljika pomembne za oceno evtrofičnosti morja, bi bilo...
|
Ob enkrat-mesečnem spremljanju lahko določena časovno omejena cvetenja fitoplanktona spregledamo. To premostimo s stalnim, neprekinjenim večletnim monitoringom. Podobno velja tudi za cvetenja fitoplanktona v omejenih območjih (npr. zalivih, lukah). Na splošno velja, da nam manjkajo podatki za ozk...
|
Majhna prostorska in časovna poritost s podatki o koncentracijah kisika pri dnu, epizode anoksij lahko ostanejo neopažene.
Za pravilno ovrednotenje vpliva obogatenja s hranili na makroalge in trave pa bi bilo potrebno ovrednotiti vsebnost nutrientov v plitki vodi in v pornih vodah v sedimentu. Ti podatki v celoti manjkajo.
|
||||||
Assessment period |
1989-2010 |
||||||||||||
Description |
Celoten severni Jadran in z njim tudi Tržaški zaliv je zaradi svoje zaprtosti in iztoki rek potencialno podvržen onesnaženju s hranili in organskimi snovmi. Kljub temu analiza razpoložljivih podatkov o hranilih in organskem onesnaženju (hranila, raztopljeni kisik in suspendirani ogljik) v morju, ...
|
Najpomembnejši zaznani vnosi hranilnih snovi predstavljajo prečiščene vode iz komunalnih čistilnih naprav, vode, ki se izpirajo iz kmetijskih površin ob obali in v zaledju rek, ki se iztekajo v slovensko morje, komunalna voda iz gospodinjstev, ki niso priklopljena na sistem javnega odvajanja in č...
|
Opis koncentracij dušikovih hranil je podan glede na podatke določenih na vzorčevalnih postajah odprtih voda JZ dela Tržaškega zaliva (000F: globino 21 m in 00CZ: globina 24 m) in obalnem območju (00MA: Piranski zaliv, globina 16 m; 000K: Koprski zaliv, globina 16 m).
Povprečne koncentracije s...
|
Najpomembnejši zaznani vnosi hranilnih snovi predstavljajo prečiščene vode iz komunalnih čistilnih naprav, komunalna voda iz gospodinjstev, ki niso priklopljena na sistem javnega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, vode, ki se izpirajo iz kmetijskih površin ob obali in v zaledju rek, ...
|
Opis koncentracij fosforjevih hranil je podan glede na meritve izvedene na vzorčevalnih mestih odprtih voda JZ dela Tržaškega zaliva (000F: globino 21 m in 00CZ: globina 24 m) in obalnem območju (00MA: Piranski zaliv, globina 16 m; 000K: Koprski zaliv, globina 16 m).
Višje koncentracije skupne...
|
Najpomembnejši zaznani vnosi organskih snovi predstavljajo prečiščene vode iz komunalnih čistilnih naprav, komunalna voda iz gospodinjstev, ki niso priklopljena na sistem javnega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, marikultura in tehnološke odpadne vode. Čezmejni vplivi niso znani.
N...
|
Suspendirano (partikulatno) snov (PM) dogovorno opredeljujemo z velikostnim razredom od 0,45-250 mm, ki pri filtriranju skozi filter z velikostjo por 0,45 mm ostane na filtru. Suspendirani organski ogljik smo v PM določili s pomočjo elementne analize. Opis koncentracij suspendiranega (partikulatn...
|
Glede na oddaljenost od obale in od virov vnosa hranilnih snovi (izlivi rek, čistilnih naprav) so učinki evtrofikacije v slovenskem morju različni. Povprečne koncentracije klorofila a za obdobje 2007 2011 razvrstijo merilna mesta v dve skupini. Nizke vrednosti so bile na postajah 00MA in 000F, kj...
|
Na podlagi dolgoletnih izkušenj predvidevamo, da je v slovenskem morju in širše v Tržaškem zalivu pomanjkanje kisika pri dnu in posledice tega pomanjkanja delno odraz naravnih hidromorfoloških pogojev in dogajanj v vodnem stolpcu. Sklepamo pa, da so nekatere zabeležene (pa tudi tiste manjše neopa...
|
||||
Input load |
75-100%
|
317
|
Unknown_NotAssessed
|
25
|
Unknown_NotAssessed
|
460
|
Unknown_NotAssessed
|
||||||
Load unit |
Skupni N izražen v ton/leto
|
Skupni P izražen v ton/leto
|
BPK5 izražen v ton/leto
|
||||||||||
Confidence |
Low
|
Moderate
|
Low
|
Moderate
|
Low
|
||||||||
Trends (recent) |
Decreasing
|
Stable
|
|||||||||||
Trends (future) |
Unknown_NotAssessed |
||||||||||||
Description (activities) |
Najpomembnejše sektorji (aktivnosti) v slovenskem delu jadranskega morja in slovenskem zaledju, ki povzročajo bogatenje z hranili in organskimi snovmi so poselitev, v poletnih mescih turizem in kmetijstvo. Bogatenje z hranili in organskimi snovmi zaradi marikulture v obalnih vodah ima le lokalen ...
|
||||||||||||
Activity type |
|
||||||||||||
Information gaps |
Ob upoštevanju da je atmosferski vnos dušika in fosforja zaradi saharskega peska v Sredozemsko morje po velikosti primerljiv rečnim vnosom in da afriški pesek pogosto doseže tudi severni del Jadranskega morja, kompleksnosti Jadranskega morja in pomanjkanja raziskav vnosov afriškega peska v severn...
|
||||||||||||