El descriptor 1. Biodiversidad- Peces y Cefalópodos se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos: • Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de peces y cefalópodos en cada una de las demarcaciones marinas. La evaluación de este descriptor se basa, de acuerdo con la Decisión 2017/848 de la Comisión Europea, en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1 C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5 relacionados con las capturas accidentales, la abundancia de la población, las características demográficas, la distribución de la población y el estado de su hábitat. • Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el Descriptor 1. Biodiversidad- Peces y Cefalópodos. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de peces y cefalópodos. A través de esta estrategia se propone el seguimiento de los siguientes parámetros para la evaluación de los criterios de las poblaciones de peces y cefalópodos: 1. la distribución geográfica y batimétrica (área y patrón); 2. el tamaño de las poblaciones (abundancia y biomasa); 3. y el estado de las poblaciones (principalmente a partir de los espectros de tallas, pero también edades, sexos y madurez). La definición y clasificación de los programas se ha basado en gran parte en los distintos dominios batimétricos y geomorfológicos en los que se distribuyen las especies de peces y cefalópodos. Desde el punto de vista de geomorfológico el carácter del sustrato: rocoso o sedimentario, supone una importante condicionante para los muestreos al igual que la batimetría, por ello la estrategia de seguimiento de peces y cefalópodos consta de 4 programas: • PC-1: Peces y cefalópodos de áreas rocosas infralitorales. • PC-2: Peces y cefalópodos pelágicos. • PC-3: Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales rocosos. • PC-4: Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales sedimentarios. La propuesta de programas ha tenido en cuenta todos los programas ya en funcionamiento que cumplían los requisitos necesarios, subsanando las carencias detectadas con nuevas actividades de seguimiento. Actividades y presiones: Las poblaciones de peces y cefalópodos están afectadas directa o indirectamente por todas las actividades que se realizan en el medio marino,

El descriptor 1. Biodiversidad- Peces y Cefalópodos se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos: • Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de peces y cefalópodos en cada una de las demarcaciones marinas. La evaluación de este descriptor se basa, de acuerdo con la Decisión 2017/848 de la Comisión Europea, en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1 C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5 relacionados con las capturas accidentales, la abundancia de la población, las características demográficas, la distribución de la población y el estado de su hábitat. • Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el Descriptor 1. Biodiversidad- Peces y Cefalópodos. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de peces y cefalópodos. A través de esta estrategia se propone el seguimiento de los siguientes parámetros para la evaluación de los criterios de las poblaciones de peces y cefalópodos: 1. la distribución geográfica y batimétrica (área y patrón); 2. el tamaño de las poblaciones (abundancia y biomasa); 3. y el estado de las poblaciones (principalmente a partir de los espectros de tallas, pero también edades, sexos y madurez). La definición y clasificación de los programas se ha basado en gran parte en los distintos dominios batimétricos y geomorfológicos en los que se distribuyen las especies de peces y cefalópodos. Desde el punto de vista de geomorfológico el carácter del sustrato: rocoso o sedimentario, supone una importante condicionante para los muestreos al igual que la batimetría, por ello la estrategia de seguimiento de peces y cefalópodos consta de 4 programas: • PC-1: Peces y cefalópodos de áreas rocosas infralitorales. • PC-2: Peces y cefalópodos pelágicos. • PC-3: Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales rocosos. • PC-4: Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales sedimentarios. La propuesta de programas ha tenido en cuenta todos los programas ya en funcionamiento que cumplían los requisitos necesarios, subsanando las carencias detectadas con nuevas actividades de seguimiento. Actividades y presiones: Las poblaciones de peces y cefalópodos están afectadas directa o indirectamente por todas las actividades que se realizan en el medio marino,

El descriptor 1. Biodiversidad- Peces y Cefalópodos se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos: • Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de peces y cefalópodos en cada una de las demarcaciones marinas. La evaluación de este descriptor se basa, de acuerdo con la Decisión 2017/848 de la Comisión Europea, en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1 C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5 relacionados con las capturas accidentales, la abundancia de la población, las características demográficas, la distribución de la población y el estado de su hábitat. • Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el Descriptor 1. Biodiversidad- Peces y Cefalópodos. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de peces y cefalópodos. A través de esta estrategia se propone el seguimiento de los siguientes parámetros para la evaluación de los criterios de las poblaciones de peces y cefalópodos: 1. la distribución geográfica y batimétrica (área y patrón); 2. el tamaño de las poblaciones (abundancia y biomasa); 3. y el estado de las poblaciones (principalmente a partir de los espectros de tallas, pero también edades, sexos y madurez). La definición y clasificación de los programas se ha basado en gran parte en los distintos dominios batimétricos y geomorfológicos en los que se distribuyen las especies de peces y cefalópodos. Desde el punto de vista de geomorfológico el carácter del sustrato: rocoso o sedimentario, supone una importante condicionante para los muestreos al igual que la batimetría, por ello la estrategia de seguimiento de peces y cefalópodos consta de 4 programas: • PC-1: Peces y cefalópodos de áreas rocosas infralitorales. • PC-2: Peces y cefalópodos pelágicos. • PC-3: Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales rocosos. • PC-4: Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales sedimentarios. La propuesta de programas ha tenido en cuenta todos los programas ya en funcionamiento que cumplían los requisitos necesarios, subsanando las carencias detectadas con nuevas actividades de seguimiento. Actividades y presiones: Las poblaciones de peces y cefalópodos están afectadas directa o indirectamente por todas las actividades que se realizan en el medio marino,

El descriptor 1. Biodiversidad- Peces y Cefalópodos se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos: • Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de peces y cefalópodos en cada una de las demarcaciones marinas. La evaluación de este descriptor se basa, de acuerdo con la Decisión 2017/848 de la Comisión Europea, en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1 C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5 relacionados con las capturas accidentales, la abundancia de la población, las características demográficas, la distribución de la población y el estado de su hábitat. • Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el Descriptor 1. Biodiversidad- Peces y Cefalópodos. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de peces y cefalópodos. A través de esta estrategia se propone el seguimiento de los siguientes parámetros para la evaluación de los criterios de las poblaciones de peces y cefalópodos: 1. la distribución geográfica y batimétrica (área y patrón); 2. el tamaño de las poblaciones (abundancia y biomasa); 3. y el estado de las poblaciones (principalmente a partir de los espectros de tallas, pero también edades, sexos y madurez). La definición y clasificación de los programas se ha basado en gran parte en los distintos dominios batimétricos y geomorfológicos en los que se distribuyen las especies de peces y cefalópodos. Desde el punto de vista de geomorfológico el carácter del sustrato: rocoso o sedimentario, supone una importante condicionante para los muestreos al igual que la batimetría, por ello la estrategia de seguimiento de peces y cefalópodos consta de 4 programas: • PC-1: Peces y cefalópodos de áreas rocosas infralitorales. • PC-2: Peces y cefalópodos pelágicos. • PC-3: Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales rocosos. • PC-4: Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales sedimentarios. La propuesta de programas ha tenido en cuenta todos los programas ya en funcionamiento que cumplían los requisitos necesarios, subsanando las carencias detectadas con nuevas actividades de seguimiento. Actividades y presiones: Las poblaciones de peces y cefalópodos están afectadas directa o indirectamente por todas las actividades que se realizan en el medio marino,

El descriptor 1. Biodiversidad- Peces y Cefalópodos se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos: • Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de peces y cefalópodos en cada una de las demarcaciones marinas. La evaluación de este descriptor se basa, de acuerdo con la Decisión 2017/848 de la Comisión Europea, en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1 C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5 relacionados con las capturas accidentales, la abundancia de la población, las características demográficas, la distribución de la población y el estado de su hábitat. • Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el Descriptor 1. Biodiversidad- Peces y Cefalópodos. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de peces y cefalópodos. A través de esta estrategia se propone el seguimiento de los siguientes parámetros para la evaluación de los criterios de las poblaciones de peces y cefalópodos: 1. la distribución geográfica y batimétrica (área y patrón); 2. el tamaño de las poblaciones (abundancia y biomasa); 3. y el estado de las poblaciones (principalmente a partir de los espectros de tallas, pero también edades, sexos y madurez). La definición y clasificación de los programas se ha basado en gran parte en los distintos dominios batimétricos y geomorfológicos en los que se distribuyen las especies de peces y cefalópodos. Desde el punto de vista de geomorfológico el carácter del sustrato: rocoso o sedimentario, supone una importante condicionante para los muestreos al igual que la batimetría, por ello la estrategia de seguimiento de peces y cefalópodos consta de 4 programas: • PC-1: Peces y cefalópodos de áreas rocosas infralitorales. • PC-2: Peces y cefalópodos pelágicos. • PC-3: Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales rocosos. • PC-4: Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales sedimentarios. La propuesta de programas ha tenido en cuenta todos los programas ya en funcionamiento que cumplían los requisitos necesarios, subsanando las carencias detectadas con nuevas actividades de seguimiento. Actividades y presiones: Las poblaciones de peces y cefalópodos están afectadas directa o indirectamente por todas las actividades que se realizan en el medio marino,

El descriptor 1. Biodiversidad- Peces y Cefalópodos se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos: • Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de peces y cefalópodos en cada una de las demarcaciones marinas. La evaluación de este descriptor se basa, de acuerdo con la Decisión 2017/848 de la Comisión Europea, en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1 C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5 relacionados con las capturas accidentales, la abundancia de la población, las características demográficas, la distribución de la población y el estado de su hábitat. • Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el Descriptor 1. Biodiversidad- Peces y Cefalópodos. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de peces y cefalópodos. A través de esta estrategia se propone el seguimiento de los siguientes parámetros para la evaluación de los criterios de las poblaciones de peces y cefalópodos: 1. la distribución geográfica y batimétrica (área y patrón); 2. el tamaño de las poblaciones (abundancia y biomasa); 3. y el estado de las poblaciones (principalmente a partir de los espectros de tallas, pero también edades, sexos y madurez). La definición y clasificación de los programas se ha basado en gran parte en los distintos dominios batimétricos y geomorfológicos en los que se distribuyen las especies de peces y cefalópodos. Desde el punto de vista de geomorfológico el carácter del sustrato: rocoso o sedimentario, supone una importante condicionante para los muestreos al igual que la batimetría, por ello la estrategia de seguimiento de peces y cefalópodos consta de 4 programas: • PC-1: Peces y cefalópodos de áreas rocosas infralitorales. • PC-2: Peces y cefalópodos pelágicos. • PC-3: Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales rocosos. • PC-4: Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales sedimentarios. La propuesta de programas ha tenido en cuenta todos los programas ya en funcionamiento que cumplían los requisitos necesarios, subsanando las carencias detectadas con nuevas actividades de seguimiento. Actividades y presiones: Las poblaciones de peces y cefalópodos están afectadas directa o indirectamente por todas las actividades que se realizan en el medio marino,

El descriptor 1. Biodiversidad- Peces y Cefalópodos se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos: • Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de peces y cefalópodos en cada una de las demarcaciones marinas. La evaluación de este descriptor se basa, de acuerdo con la Decisión 2017/848 de la Comisión Europea, en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1 C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5 relacionados con las capturas accidentales, la abundancia de la población, las características demográficas, la distribución de la población y el estado de su hábitat. • Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el Descriptor 1. Biodiversidad- Peces y Cefalópodos. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de peces y cefalópodos. A través de esta estrategia se propone el seguimiento de los siguientes parámetros para la evaluación de los criterios de las poblaciones de peces y cefalópodos: 1. la distribución geográfica y batimétrica (área y patrón); 2. el tamaño de las poblaciones (abundancia y biomasa); 3. y el estado de las poblaciones (principalmente a partir de los espectros de tallas, pero también edades, sexos y madurez). La definición y clasificación de los programas se ha basado en gran parte en los distintos dominios batimétricos y geomorfológicos en los que se distribuyen las especies de peces y cefalópodos. Desde el punto de vista de geomorfológico el carácter del sustrato: rocoso o sedimentario, supone una importante condicionante para los muestreos al igual que la batimetría, por ello la estrategia de seguimiento de peces y cefalópodos consta de 4 programas: • PC-1: Peces y cefalópodos de áreas rocosas infralitorales. • PC-2: Peces y cefalópodos pelágicos. • PC-3: Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales rocosos. • PC-4: Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales sedimentarios. La propuesta de programas ha tenido en cuenta todos los programas ya en funcionamiento que cumplían los requisitos necesarios, subsanando las carencias detectadas con nuevas actividades de seguimiento. Actividades y presiones: Las poblaciones de peces y cefalópodos están afectadas directa o indirectamente por todas las actividades que se realizan en el medio marino,

Le programme de surveillance « Poissons et Céphalopodes » définit la surveillance nécessaire à l'évaluation permanente de l'état écologique des eaux marines et à la mise à jour périodique des objectifs environnementaux (OE) au titre du descripteur 1 « Biodiversité » pour les composantes « Poissons » et « Céphalopodes » et du descripteur 4 « Réseaux trophiques ». Ce programme a pour finalité de déterminer la répartition des espèces de poissons et céphalopodes, la taille des populations, l'état écologique des espèces et de leurs habitats ainsi que les effets des pressions qui s'y exercent. Il doit également permettre d'appréhender la structure et le fonctionnement des écosystèmes et du réseau trophique. Ce programme est structuré en deux sous-programmes : 2 – Poissons et Céphalopodes bentho-démersaux sur substrats meubles côtiers (suivi des poissons et des céphalopodes vivant sur et au-dessus du fond dans les milieux meubles côtiers situés entre la zone intertidale et le début de l'étage circalittoral) et 4 – Poissons et Céphalopodes pélagiques et bentho-démersaux sur le plateau continental et au large (suivi des poissons et des céphalopodes pélagiques et bentho-démersaux sur le plateau continental et au large). Deux autres sous-programmes sont actuellement en cours de développement afin de suivre les poissons et les céphalopodes bentho-démersaux dans les milieux côtiers, aussi bien intertidaux que subtidaux, dont les substrats sont durs et/ou recouverts d'un habitat biogénique (sous-programme 1) ainsi que les poissons et les céphalopodes pélagiques en milieux côtiers (< 40 m de profondeur) (sous-programme 3). Dans les milieux du plateau continental et du large, la surveillance repose en grande partie sur des dispositifs existants déjà mis en œuvre dans le cadre de la politique commune des pêches (règlement Data Collection Framework). Concernant les milieux côtiers, leur nature hétérogène ne permet pas de développer une seule et unique méthode de surveillance. Selon la nature du milieu, des dispositifs de surveillance et des indicateurs ont été développés avec des méthodes standardisées ou sont encore en cours de développement. Le programme de surveillance premier cycle a permis d'initier des études exploratoires sur ces milieux et il s'agira au deuxième cycle de poursuivre et finaliser les analyses et réflexions afin de définir une stratégie de surveillance opérationnelle. Concernant la composante « Céphalopodes », la surveillance se fonde intégralement sur

Le programme de surveillance « Poissons et Céphalopodes » définit la surveillance nécessaire à l'évaluation permanente de l'état écologique des eaux marines et à la mise à jour périodique des objectifs environnementaux (OE) au titre du descripteur 1 « Biodiversité » pour les composantes « Poissons » et « Céphalopodes » et du descripteur 4 « Réseaux trophiques ». Ce programme a pour finalité de déterminer la répartition des espèces de poissons et céphalopodes, la taille des populations, l'état écologique des espèces et de leurs habitats ainsi que les effets des pressions qui s'y exercent. Il doit également permettre d'appréhender la structure et le fonctionnement des écosystèmes et du réseau trophique. Ce programme est structuré en deux sous-programmes : 2 – Poissons et Céphalopodes bentho-démersaux sur substrats meubles côtiers (suivi des poissons et des céphalopodes vivant sur et au-dessus du fond dans les milieux meubles côtiers situés entre la zone intertidale et le début de l'étage circalittoral) et 4 – Poissons et Céphalopodes pélagiques et bentho-démersaux sur le plateau continental et au large (suivi des poissons et des céphalopodes pélagiques et bentho-démersaux sur le plateau continental et au large). Deux autres sous-programmes sont actuellement en cours de développement afin de suivre les poissons et les céphalopodes bentho-démersaux dans les milieux côtiers, aussi bien intertidaux que subtidaux, dont les substrats sont durs et/ou recouverts d'un habitat biogénique (sous-programme 1) ainsi que les poissons et les céphalopodes pélagiques en milieux côtiers (< 40 m de profondeur) (sous-programme 3). Dans les milieux du plateau continental et du large, la surveillance repose en grande partie sur des dispositifs existants déjà mis en œuvre dans le cadre de la politique commune des pêches (règlement Data Collection Framework). Concernant les milieux côtiers, leur nature hétérogène ne permet pas de développer une seule et unique méthode de surveillance. Selon la nature du milieu, des dispositifs de surveillance et des indicateurs ont été développés avec des méthodes standardisées ou sont encore en cours de développement. Le programme de surveillance premier cycle a permis d'initier des études exploratoires sur ces milieux et il s'agira au deuxième cycle de poursuivre et finaliser les analyses et réflexions afin de définir une stratégie de surveillance opérationnelle. Concernant la composante « Céphalopodes », la surveillance se fonde intégralement sur

Le programme de surveillance « Poissons et Céphalopodes » définit la surveillance nécessaire à l'évaluation permanente de l'état écologique des eaux marines et à la mise à jour périodique des objectifs environnementaux (OE) au titre du descripteur 1 « Biodiversité » pour les composantes « Poissons » et « Céphalopodes » et du descripteur 4 « Réseaux trophiques ». Ce programme a pour finalité de déterminer la répartition des espèces de poissons et céphalopodes, la taille des populations, l'état écologique des espèces et de leurs habitats ainsi que les effets des pressions qui s'y exercent. Il doit également permettre d'appréhender la structure et le fonctionnement des écosystèmes et du réseau trophique. Ce programme est structuré en deux sous-programmes : 2 – Poissons et Céphalopodes bentho-démersaux sur substrats meubles côtiers (suivi des poissons et des céphalopodes vivant sur et au-dessus du fond dans les milieux meubles côtiers situés entre la zone intertidale et le début de l'étage circalittoral) et 4 – Poissons et Céphalopodes pélagiques et bentho-démersaux sur le plateau continental et au large (suivi des poissons et des céphalopodes pélagiques et bentho-démersaux sur le plateau continental et au large). Deux autres sous-programmes sont actuellement en cours de développement afin de suivre les poissons et les céphalopodes bentho-démersaux dans les milieux côtiers, aussi bien intertidaux que subtidaux, dont les substrats sont durs et/ou recouverts d'un habitat biogénique (sous-programme 1) ainsi que les poissons et les céphalopodes pélagiques en milieux côtiers (< 40 m de profondeur) (sous-programme 3). Dans les milieux du plateau continental et du large, la surveillance repose en grande partie sur des dispositifs existants déjà mis en œuvre dans le cadre de la politique commune des pêches (règlement Data Collection Framework). Concernant les milieux côtiers, leur nature hétérogène ne permet pas de développer une seule et unique méthode de surveillance. Selon la nature du milieu, des dispositifs de surveillance et des indicateurs ont été développés avec des méthodes standardisées ou sont encore en cours de développement. Le programme de surveillance premier cycle a permis d'initier des études exploratoires sur ces milieux et il s'agira au deuxième cycle de poursuivre et finaliser les analyses et réflexions afin de définir une stratégie de surveillance opérationnelle. Concernant la composante « Céphalopodes », la surveillance se fonde intégralement sur

Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente. A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri: 1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini; 2) corrispondenza alle definizioni dei GES; 3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie; 4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017). Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico. Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati. PESCI: Pesci costieri; Pesci pelagici; Pesci demersali; Pesci di acque profonde

Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente. A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri: 1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini; 2) corrispondenza alle definizioni dei GES; 3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie; 4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017). Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico. Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati. PESCI: Pesci costieri; Pesci pelagici; Pesci demersali; Pesci di acque profonde

Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente. A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri: 1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini; 2) corrispondenza alle definizioni dei GES; 3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie; 4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017). Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico. Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati. PESCI: Pesci costieri; Pesci pelagici; Pesci demersali; Pesci di acque profonde

Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12). D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5). D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6. D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo

Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12). D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5). D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6. D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo

Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12). D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5). D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6. D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo

Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12). D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5). D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6. D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo

Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12). D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5). D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6. D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo

Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12). D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5). D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6. D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo

Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12). D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5). D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6. D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo

Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12). D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5). D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6. D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo

Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12). D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5). D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6. D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo

Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12). D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5). D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6. D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo

Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12). D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5). D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6. D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo