Za enkrat so bile odvisnosti med človekovimi dejavnostmi in obremenitvami ocenjene na podlagi ekspertnega mnenja. Odvisnost človekovih dejavnosti od habitatov ter odvisnsoti med ekosistemskimi storitvami in obremenitvami še niso bile ocenjene. V prihodnje je z dodatnimi analizami nujno potrebno poglobiti poznavanje teh odvisnosti.

Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda (use of marine waters) Pri izdelavi Socio-ekonomske analize uporabe morskih voda je bil uporabljen koncept morskih računov (marine water accounts approach). Ker z uporabo koncepta morskih računov ne zajamemo vseh človekovih dejavnosti, ki uporabljajo morje, je bil koncept dopolnjen z dejavnostmi, ki v Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) niso neposredno zajete (npr. Varstvo pred škodljivim delovanjem morja, Prostočasne in rekreacijske dejavnosti ter Ohranjanje naravnih in družbenih vrednot). V analizah so bili upoštevani podatki o dejavnostih na območju obalnih občin (Koper, Izola in Piran). Kjer je bilo smiselno, so bili analizirani tudi določeni podatki za celotno območje Republike Slovenije (dejavnosti, ki se izvajajo le ob morju, a imajo sedež podjetja drugje). Seveda se pri določenih gonilnih silah, kot so npr. sektorske politike, upošteva predpise veljavne v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji. Obravnavane so bile človeške dejavnosti, ki uporabljajo morsko okolje ali vplivajo na morsko okolje in na ekosistemske dobrine in storitve, ki jih morje zagotavlja. Gre za dejavnosti, ki se izvajajo na morju ali na kopnem. Dejavnosti so opredeljene skladno s SKD 2008, ki se ujema z NACE.Rev.2. Zaradi lažje obravnave so bile dejavnosti združene v sektorje. Pri razdelitvi dejavnosti so bili upoštevani sektorji iz smernic ESA Guidance document in ne dejavnosti iz seznama CSWP, 2011. Pri poročanju smo sektorje prilagodili in kot novi Reporting section 8C01 dodali Extraction of salt in Other non-economic activities. Glavna kazalca za prikaz gospodarskega pomena dejavnosti, ki povzročajo obremenjevanje morja ali imajo od morja korist sta dodana vrednost (DV) in zaposlenost (FTE). Poleg teh so bili pri različnih sektorjih analizirani tudi drugi kazalci. Kazalec FTE se uporablja za prikaz socialnega pomena posamezne dejavnosti. Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen. Kazalca DV in FTE sta bila izračunana na podlagi agregiranih podatkov iz letnih poročil, ki jih je posredovala Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in iz Podatkov javne objave letnih poročil. Upoštevano je število morskih ribičev iz podatkov Poslovnega registra Slovenije. Pri analizi podatkov je bila upoštevana predpostavka, da je kraj sedeža podjetja tudi kraj izvajanja dejavnosti. Ker ta predpostavka ne odraža vedno dejanskega stanja, so v analizo podatkov zajeti tudi nekateri podatki gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov, ki imajo sedež drugod po Republiki Sloveniji (RS), dejavnosti pa izvajajo le ob morju (podrobneje v poročilu Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja, poglavje 1.2 Metodološki pristop). Podatki o DV in FTE v podjetju se skladno z organizacijskim načelom pripišejo njegovi glavni gospodarski dejavnosti, za katero je podjetje registrirano, kljub temu, da dejansko veljajo za vse dejavnosti, ki se v podjetju opravljajo. Pri trendih je bilo analizirano najdaljše možno časovno obdobje glede na razpoložljive podatke. Zaradi nedostopnosti podatkov še ni bilo mogoče oceniti trendov v določenih dejavnostih, povezanih z morskim okoljem. Osnova za oceno pričakovanega razvoja dejavnosti v prihodnosti so bili trenutni trendi osnovnih kazalcev dejavnosti (DV, FTE in drugi), sektorske politike in sprejeti prostorski akti. Upoštevan je bil tudi vpliv gospodarske krize. Ocenoa pričakovanega razvoja posamezne dejavnosti v prihodnosti je poročana pod Trends Future pri CharacteristicsUse. Prostorska porazdelitev izvajanja dejavnosti je bila pripravljena na podlagi ekspertnega mnenja in prostorskih podatkov iz strokovnih podlag »Presoja obstoječe rabe morja in dejavnosti na morju v skladu s prilogo IV, točko 3 in 4 direktive - Prostorska analiza in evidence rabe morja ter podeljenih vodnih pravic na morju«. Poročan je delež območja kjer se dejavnost izvaja od MAD-SI-MS-1, v primeru, ko gre za dejavnost, ki se izvaja na morju. In delež vplivnega območja od MAD-SI-MS-1, ko gre za dejavnost, ki se izvaja na kopnem.

Socio-ekonomska analiza stroškov poslabšanja morskega okolja (cost of degradation) Da bi pridobili več znanja o koristih doseganja okoljskih ciljev za analizo stroškov in koristi, ki bo kasneje del Programa ukrepov, je bil za oceno stroškov poslabšanja morskega okolja izbran pristop ekosistemskih storitev. Ker podatkov in že izvedenih študij za uporabo tega pristopa primanjkuje, vsebuje Socio-ekonomska analiza stroškov poslabšanja morskega okolja le začetne korake pristopa ekosistemskih storitev. Izdelan je bil seznam končnih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja morsko okolje v Republiki Sloveniji. Obravnavane so bile le tiste ekosistemske storitve, ki so odvisne od okoljskega stanja morja (če se stanje poslabša, se koristi zmanjšajo). Ekosistemske storitve morskega okolja v Republiki Sloveniji so bile opredeljene na podlagi ekspertnega mnenja in seznamov ekosistemskih storitev iz študij MEA, 2005; DEFRA, 2007; The Crown Estate, 2008; Mangos in sod., 2010. Upoštevane so bile tudi ugotovitve o ekosistemskih storitvah oceanskih (Daily, 1997) in obalnih ekosistemov (Silva Paulsen, 2007). Opisan je bil pomen izbranih ekosistemskih storitev. Pri pripravi teh vsebin so bili uporabljeni razpoložljivi podatki, ki niso vsi številčni, ampak so nekateri le opisni oziroma pridobljeni na podlagi strokovnih mnenj. Začetne ocene o vrednostih nekaterih ekosistemskih storitev so bile izvedene na podlagi metodologije iz študije UNEP MAP: MANGOS, A., BASSINO, J-P., SAUZADE, D. (2010). The economic value of sustainable benefits rendered by the Mediterranean marine ecosystems. Plan Bleu, Valbonne. (Blue Plan Papers 8), 78 str. Predlagane so bile najprimernejše metodologije za vrednotenje izbranih ekosistemskih koristi v prihodnosti. Stroškov poslabšanja morskega okolja še ni bilo mogoče ovrednotiti skladno z metodologijo iz smernic ESA Guidance document. Pristop uporabe ekosistemskih storitev, predstavljen v smernicah ESA pojmuje stroške poslabšanja morskega okolja kot vrednost razlike v ekosistemskih storitvah pri doseganju dobrega stanja okolja in pri scenariju »Business as usual 2020«. To pomeni, da je potrebno primerjati ekosistemske storitve, ko bi bilo doseženo dobro okoljsko stanje z ekosistemskimi storitvami, ki jih bo morsko okolje zagotavljalo leta 2020, če ne bo nobenih novih ukrepov za izboljšanje morskega okolja, skladno z Morsko strategijo. Ker pri pripravi vsebin Začetne presoje scenarij »Business as usual 2020« ni bil izdelan in tako še ne poznamo razvoja ekosistemskih storitev do leta 2020, tudi načina ocenjevanja stroškov poslabšanja iz smernic ESA za enkrat še ni mogoče uporabiti. Primerjati je bilo možno le ekosistemske storitve pri trenutnem stanju in pri tako slabem okoljskem stanju, ko je vrednost ekosistemskih storitev enaka nič. V prihodnosti bo seznam končnih ekosistemskih storitev treba še preveriti in ga morda dopolniti. Priporočljivo bi bilo podrobneje obravnavati posamezne ekosistemske storitve in pri vrednotenju upoštevati novejše podatke in podrobnejše študije. Nujno pa bo treba še dopolniti manjkajoče podatke, nadgraditi metode in raziskati odvisnosti med obremenitvami, okoljskim stanjem morja in ekosistemskimi koristmi. Na podlagi tega bo v prihodnosti možno podati bolj zanesljive ocene stroškov poslabšanja morskega okolja.

http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/numo_29jun12_sea_strokovne_podlage.pdf

Poleg neposredne uporabe morja za gospodarske dejavnosti, je morsko okolje pomembno tudi za druge dejavnosti, kot so na primer šport, prostočasne in rekreacijske dejavnosti, ki niso neposredno zajete v SKD dejavnosti, opazovanje morskega okolja, izobraževanje in raziskovanje, ohranjanje naravnih vrednot, običajev, tradicije in kulturnih značilnosti. Te aktivnosti pomembno vplivajo na blagostanje, vendar je njihovo vrednost zelo težko ovrednotiti. Športne in rekreacijske dejavnosti na morju so številne: med drugim gre za športni, in rekreacijski ribolov ter podvodni športni ribolov, plavanje, deskanje, kajtanje, veslanje (kajak), športno in rekreacijsko jadranje, potapljanje, smučanje na vodi, paddling-veslanje na deski, vožnja z vodnimi skuterji ter pedalini, vleka napihljivih rekvizitov (tub, banan,…).Morsko okolje omogoča zelo raznolike možnosti za šport in rekreacijo, seveda pa je za kakovostno in privlačno izvajanje teh dejavnosti še posebej pomembno dobro okoljsko stanje morja, kajti samo čista morska voda je primerna in privlačna za kopanje, veslanje, jadranje, potapljanje ter vse ostale dejavnosti. Zaradi hitrega dostopa do obale, je postalo morsko okolje zelo pomembna destinacija za prebivalce Republike Slovenije. Tako se med petkom in nedeljo poveča prihod slovenskih turistov na obalo. Med poletno sezono pa so na voljo tudi dodatni kopalni vlaki. Morje v povezavi z ugodno klimo ter možnostmi dodatnih športno-rekreativnih dejavnosti pa omogoča podaljšanje in širjenje ponudbe skozi celotno sezono. Večina teh dejavnosti je popolnoma odvisnih od morja in jih ni mogoče nadomestiti z dejavnostmi na drugih lokacijah.

Med spremljajoče dejavnosti v morskem prometu, pretovarjanje in špedicija so vključeni obratovanje pristanišč in pomolov, obratovanje vodnih zapornic, navigacija, pilotaža, sidranje, reševanje plovil, obratovanje svetilnikov, natovarjanje in raztovarjanje tovora ali osebne prtljage potnikov, natovarjanje in raztovarjanje ladij in vlakov, odprema tovora, organizacija izvedbe transportnih poslov, organizacija zbirnih in kosovnih pošiljk, izdajanje in posredovanje prevoznih dokumentov in tovornih listov, dejavnost špediterjev, agentov in posrednikov za transport, opravljanje drugih dejavnosti pri ravnanju s tovorom (pakiranje, prepakiranje, sortiranje, kontrola). Glavno slovensko pristanišče je Koprsko tovorno pristanišče, ki leži na V vseevropskem koridorju in predstavlja stičišče pomorskih in kopenskih prometnih poti. Poleg tega, da je koprsko pristanišče je ključni del slovenskega prometnega sistema, je pomembno tudi za države Srednje in Jugovzhodne Evrope (glede na količino pretovorjenega blaga je bilo koprsko pristanišče leta 2010 najpomembnejše pristanišče tudi za Avstrijo). Hkrati pa je Luka Koper tudi izrednega pomena za lokalno in regionalno skupnost in z ustvarjanjem širokih multiplikativnih gospodarskih učinkov prispeva h gospodarskemu razvoju. Koprsko pristanišče zaseda velik del območja Koprskega zaliva. Območja vodnega prostora pristanišč, sidrišča in poglabljanja vplovitvenih kanalov so grafično prikazani v poročilu Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja. Vodni prostor mednarodnega tovornega pristanišča Koper v skladu z vodno pravico obsega 1.858.000 m2. Mednarodno tovorno pristanišče Koper zavzema 7.090 m obalne linije. Celotna obalna linija obsega 54.010 m. Sidrišče koprskega pristanišča obsega 25.607.000 m2. V tovornem pristanišču se poleg osnovnih dejavnosti pretovora in skladiščenja blaga izvaja še druge storitve, kot so sprememba transportne oblike blaga, priprava blaga za neposredno prodajo in druge dodatne storitve, s katerimi se poveča vrednost blaga. V pristanišču je omogočena logistična, marketinška in finančna pomoč pri nadaljnjem transportu in prodaji blaga. Koprsko pristanišče predstavlja del intermodalnega transportnega vozlišča, ki poleg pristanišča zajema postajo železniške proge v Kopru, Primorski krak slovenskega avtocestnega omrežja in letališče v Sečovljah. Prekladalna funkcija tovornega pristanišča se je v zadnjem času razširila tudi na logistične storitve. V logistični sistem sodijo, poleg tovornega pristanišča, tudi kopenski terminali v Sloveniji in tujini. Za spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu, pretovarjanje in špedicija je značilno nepretrgano opravljanje dejavnosti preko celega leta. Tovorno pristanišče deluje nepretrgoma 24 ur na dan, vse dni v tednu in neprekinjeno preko celega leta z izjemo nekaterih praznikov. Pretovor različnih vrst blaga poteka v koprskem pristanišču na 11-ih specializiranih pristaniških terminalih. V koprskem pristanišču je poleg pristaniških terminalov za pretovor blaga tudi potniški terminal. V Luki Koper se letno pretovori približno 15 mio ton tovora s približno 2.000 ladij. Količinsko največji delež pretovora v Luki Koper predstavljajo sipki in razsuti tovori (približno 40 % v 2010). Obravnavani so bili trendi pretovora v koprskem pristanišči po osnovnih skupinah tovora. Za Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu, pretovarjanje in špedicija je bil do leta 2008 značilen naraščajoč trend. Po letu 2008 je zaradi gospodarske krize prišlo do upada, a podatki o pretovoru za leto 2010 že kažejo na ponovno naraščanje. Glede na sprejeto Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (Uradni list RS št. 48/2011) je na slovenski obali pričakovati širitev pristaniške dejavnosti. V primeru izkoriščanja vseh kapacitet, ki jih omogoča DPN, se predvideva, da se bodo pretovorne zmogljivosti pristanišča povečale s sedanjih 15 na približno 35 milijonov ton pretovora letno, to je za približno 130 %.

Slovenska vojska ima sedem vojaških plovil: eno večnamensko ladjo Triglav, eno hitro patruljno ladjo Ankaran in 5 gumijastih čolnov s trdim dnom. Vojašnica pomorske enote slovenske vojske se nahaja v bližini Luke Koper. Trenutno so privezi za vojaške ladje ob 2. pomolu v 2. bazenu pristanišča v Kopru. Predvideva se, da dejavnosti sektorja Obramba niso odvisne od določenega časa v letu in se jih opravlja preko celega leta. Skladno z DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru se pričakuje tudi ureditev območja za Slovensko vojsko.

V sektor Poselitev so zajete dejavnosti Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, Zdravstvo in socialno varstvo in vse Druge dejavnosti, ki so posledica poselitve. Dejavnosti Oskrba s pitno vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, in Zdravstvo in socialno varstvo bi lahko bile pomembne predvsem iz vidika izpustov odpadne vode. V obalnih občinah je leta 2011 živelo 86.265 prebivalcev oz. 4 % vseh prebivalcev Republike Slovenije. Za obalne občine je značilna veliko bolj gosta poselitev, kot na območju celotne Republike Slovenije. Gostota prebivalcev v obalnih občinah je približno 224 prebivalcev na km2. Prebivalstvo se zgošča predvsem v ozkem obalnem pasu, poleg tega pa je približno 66 % prebivalcev obalnih občin leta 2002 živelo v mestnih naseljih. Večji del obalnega pasu je torej gosto poseljen. Manj kot 25 % obale je še v naravnem stanju, preostali del obale pa je spremenjen zaradi različnih človekovih dejavnosti. Poleg lokalnega prebivalstva pride v obalne občine vsako leto tudi približno 550.000 turistov, ki pomembno prispevajo k obremenitvam, kot npr. poraba pitne vode in odvajanje komunalne odpadne vode. Z vidika obremenitev, bi lahko bila zanimiva tudi plovila lokalnih prebivalcev. Na obali je bilo v letu 2011 1.760 komunalnih privezov, ki so namenjeni za lokalno prebivalstvo. Tematika je podrobneje obravnavana v poglavju Turizem. V poročilu Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja so grafično prikazani število stalnih prebivalcev po naseljih, gostota prebivalcev, iztoki komunalnih čistilnih naprav in drugi izpusti iz obravnavane dejavnosti. Poselitev v obalnih občinah se med letom ne spreminja. Izjema so turisti, katerih število se v poletnih mesecih poveča tudi za 7-krat v primerjavi z zimskimi meseci. Število in časovna razporeditev turistov je podrobnejše zajeta v poglavju Turizem. Ker je turistična ponudba v obalnih občinah izraziteje vezana predvsem na letno, počitniško sezono , je tudi število prihodov turistov in število turističnih prenočitev močno odvisno od letnega časa. Poleti se skupno število prebivalcev zaradi prihoda turistov zviša skoraj za 2-krat v primerjavi z zimskimi meseci. Iz tega je sklepati, da se tudi obremenitve zaradi dejavnosti, obravnavanih v tem poglavju, v poletnih mesecih močno povečajo. Za število prebivalcev v obalnih občinah je že od začetka 50-ih let prejšnjega stoletja značilen naraščajoč trend. V drugi polovici devetdesetih let je za nekaj let prišlo do zmanjševanja števila prebivalcev, a je od leta 1999 trend ponovno naraščajoč. V obalnih občinah je bilo v obdobju od leta 1999 do leta 2010 vsako leto izdanih v povprečju 194 novih gradbenih dovoljenj. Največ izdanih gradbenih dovoljenj je bilo med letoma 2004 in 2007, največ leta 2006, to je 299 dovoljenj. Po nekajletni bliskoviti rasti je po letu 2006 gradbena dejavnost začela upadati.

V sektor Pomorski promet spadajo tudi dejavnosti Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov. Ladjedelnica v Izoli je bila nekdaj pomembna ladjedelnica na slovenski obali. Zgrajena je bila leta 1974, ko so ladjedelniško dejavnost preselili iz Bernardina. Po osamosvojitvi Slovenije so ekonomske razmere v devetdesetih letih vplivale tudi na ladjedelništvo. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 75 %. Od takrat ima dejavnost le manjšo vlogo v slovenskem gospodarstvu. Sedaj je za dejavnost Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov značilnih več manjših podjetij, ki delujejo predvsem na področju načrtovanja, projektiranja in gradnje rekreacijskih plovil. Na območju bivše Ladjedelnice Izola in v marinah Portorož, Izola in Koper se izvaja dejavnost vzdrževanja in popravljanja rekreacijskih in navtičnih plovil. Leta 2009 je bilo v RS 67 gospodarskih družb in 85 samostojnih podjetnikov z glavno dejavnostjo gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov. Slovenskih proizvajalcev plovil je v primerjavi z dolžino obale veliko in so tudi zelo uspešni. Nekateri med njimi sodijo celo v svetovni vrh navtične industrije (npr. proizvajalci hibridnih plovil). Slovenski strokovnjaki s področja oblikovanja in načrtovanja jaht po naročilu delajo tudi v Italiji. Dejavnost se ne izvaja le ob morju, ampak tudi v drugih delih Slovenije. Nekatera podjetja so preselila del proizvodnje v Italijo in na Hrvaško. Dejavnost Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov se izvaja nepretrgano preko celega leta. V RS je število gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v dejavnosti od leta 2002 naraščalo. Do leta 2007 je naraščala tudi njihova DV, po tem letu pa je DV strmo padla. Število zaposlenih (FTE) se je pričelo zniževati šele po letu 2008. Leta 2009 pa se je število zaposlenih (FTE) zmanjšalo za 27 %. Tako se tudi v dejavnosti Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov kažejo posledice svetovne gospodarske krize. Glede na prodajo doka izolske ladjedelnice proizvodnja večjih ladij v Republiki Sloveniji ni več možna. Razvoj proizvodnje rekreacijskih plovil in opreme se bo najverjetneje nadaljeval, prav tako kot tudi popravila in vzdrževanje ladij in čolnov.

V sektor Turizem so vključene naslednje gospodarske dejavnosti: Gostinstvo, Dejavnost marin, Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti, Dajanje športne opreme v najem in zakup, Dajanje vodnih plovil v najem in zakup, Druge športne dejavnosti (tudi rekreacijski, športni ribolov), in Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas (tudi Dejavnosti kopališč, plaž, termalnih rivier). Dejavnost turističnih ladij za križarjenje je zajeta v sektorju Pomorski promet. Turizem je pomembna panoga slovenskega gospodarstva in eden izmed najpomembnejših sektorjev za gospodarstvo obalnega območja. V občinah Izola, Koper in Piran prenoči približno 19 % vseh turistov v RS. Slovenska Istra je tržno najbolj razpoznavno in aktivno turistično območje v regiji in na nacionalnem nivoju. Predvsem občina Piran se uvršča med vodilne regijske in državne turistične destinacije. Za obalne občine je značilna koncentracija turistične ponudbe na majhnem prostoru vzdolž obale. V obalnem pasu gre za klasični počitniški, poslovni in navtični turizem, zdraviliško ponudbo in igralništvo. Pestra je športno-rekreativna ponudba (športno in rekreacijsko jadranje, surfanje, veslanje, potapljanje, športni in rekreacijski ter podvodni športni ribolov). Z dejavnostmi obmorskega turizma so poleg večjih hotelskih podjetij povezane različne organizacije in ljudje (večje število manjših turističnih ponudnikov, predvsem s področja gostinstva, ponudniki manjših nastanitvenih objektov, društva, organizatorji športnih in kulturnih prireditev in dogodkov). S socialnega vidika so zelo pomembna zdravilišča in letovišča, saj omogočajo najbolj ranljivim skupinam, da so deležne storitev morskega okolja. Območja, kjer je možno kopanje, območja turističnih in krajevnih pristanišč ter območja plovnih poti za rekreacijska plovila so grafično prikazani v poročilu Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja. Ker je turistična ponudba v obalnih občinah izraziteje vezana predvsem na letno, počitniško sezono, je tudi število prihodov turistov, število turističnih prenočitev in število plovil v marinah močno odvisno od letnega časa. Poleti se število turistov zviša tudi za 7-krat v primerjavi z zimskimi meseci. Tudi število plovil, ki imajo v slovenskih marinah le prehodni privez v spomladanskih in poletnih mesecih (od aprila do avgusta) močno naraste. V obalnih občinah je bilo maja 2011 turistom na voljo 6.918 sob s 18.253 ležišči, kar predstavlja 20 % vseh prenočitvenih zmogljivosti v RS. V letu 2011 je v obalnih občinah prenočilo 596.493 turistov, zabeleženih pa je bilo 2.086.268 turističnih prenočitev. Podatka o številu prihodov turistov in o številu turističnih prenočitev sta najverjetneje še višja, saj vsi turisti niso prijavljeni. V Republiki Sloveniji so trenutno 4 marine s 1.615 privezi. Poleg teh je bilo prepoznano še eno turistično pristanišče. Leta 2010 je v slovenskem morju stalni ali prehodni privez koristilo 4.920 plovil (2.810 jadrnic in 1.660 motornih jaht). V marinah so, shranjena tudi plovila na kopnem, kjer se izvajajo popravila in vzdrževanje plovil. Turistična plovila imajo poleg privezov v marinah še 1.760 privezov v krajevnih pristaniščih. Z ribolovom na morju se je v letu 2011 ukvarjalo 950 športnih ribičev. Letno število dnevnih rekreacijskih kart za ribolov na morju je v letu 2011 znašalo 1.866. Za športni in rekreacijski ribolov je bilo skupaj letno izkoriščenih približno 5.300 ribolovnih dni za ribolov na morju. Za podvodni ribolov s puško je bilo v letu 2011 prodanih 60 kart. Letna količina ulova je znašala približno 22.210 kg. Poleg klubov znotraj države so na obali 4 jadralni klubi, 3 obalni veslaški klubi in 2 potapljaška centra. V RS je bilo za voditelja čolna v povprečju opravljenih 2.936 izpitov letno. Na morju potekajo tudi večje športne prireditve, kot so npr. tekmovanja motornih čolnov in jadralne regate (v slovenskem morju se v povprečju na leto zgodi več kot sto veslaških in jadralnih regat). Obravnavani so bili trendi števila prihodov turistov in števila turističnih prenočitev (2004 – 2011) in trendi števila turističnih plovil s stalnim in prehodnim privezom (2000 – 2010). Trend števila prihodov turistov in števila turističnih prenočitev je stabilen. Trend števila turističnih plovil je bil do leta 2008 naraščajoč, po 2008 pa padajoč.

Pridobivanje soli se izvaja na območju Sečoveljskih in Strunjanskih solin. Poleg Strunjanskih so Sečoveljske soline najbolj severno ležeče še delujoče soline v Sredozemlju. So tudi ene redkih solin, kjer se sol prideluje po več stoletij starih postopkih in kjer se ohranjajo materialni ostanki srednjeveškega in nekoliko posodobljenega tipa solin. Postopek tradicionalne pridelave soli temelji na vzgoji posebne vrsta biosedimenta »petole« in dnevnem pobiranju soli v poletnih mesecih. V območju krajinskega parka Sečoveljske soline je ključno izvajanje javne službe ohranjanje narave. Zato tudi pridobivanje soli na slovenski obali ni industrijska pridelava, ampak gre za način rabe, ki upošteva cilje izvajanja javne službe ohranjanja narave. Sečoveljske soline imajo predvsem naravovarstveno in kulturovarstveno vrednost. Sečoveljske soline so hkrati tudi krajinski park državnega pomena, Natura 2000, mokrišče mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji ter etnološka, tehnična, zgodovinska, naselbinska in krajinska dediščina izjemnega pomena v državnem in širšem smislu. Nadaljevanje tradicionalnega solinarstva je pomembno tudi z vidika ohranjanja kulturne dediščine. Prav tako pa dejavnost prispeva k popestritvi slovenske turistične ponudbe. Skupna površina območij, kjer se izvajajo dejavnosti sektorja Pridobivanje soli znaša 2.690.100 m2. Območji pridobivanja soli so grafično prikazana v poročilu Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja. Infrastruktura, polja in nasipi ostanejo preko celega leta, dejavnosti pridobivanja soli pa potekajo od spomladi do jeseni. Letno se v Sečoveljskih solinah na 28 solnih poljih pridela približno 2.500 t soli. Ob lepem vremenu pridelajo celo od 80 do 100 ton soli dnevno.

V sektor spada tudi dejavnost Predelava morskih rib in mehkužcev. V letu 2009 se je v dejavnost Predelava morskih rib in mehkužcev skladno z opisano metodologijo uvrstilo 6 gospodarskih družb ali samostojnih podjetnikov. V Republiki Sloveniji deluje le eno večje podjetje z glavno dejavnostjo Predelava morskih rib in mehkužcev in je edino podjetje v tej dejavnosti, ki ima več kot 50 zaposlenih (FTE). V dejavnosti Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev je bilo v letu 2007 podeljenih 1.233.200 EUR subvencij, v letu 2008 418.600 EUR, v letu 2009 pa subvencioniranja ni bilo. Glavni proizvodi slovenske ribiško-predelovalne industrije so ribje konzerve, tunina pašteta, lignji - sveži ali zamrznjeni, bakalar namaz, aljaški saj in file osliča. Prihodki od prodaje ribjih konzerv in tunine paštete predstavljajo približno 65 % vsega prometa ribiško-predelovalne industrije. Slovenska ribiško predelovalna industrija je odvisna predvsem od uvoza surovin. V letu 2007 je bilo v slovenski ribiško predelovalni industriji porabljenih 2.540 t surovin. V večini primerov se dejavnost ribiško-predelovalne industrije izvaja preko celega leta. DV in zaposlenost v dejavnosti sta se po letu 2008 znižali. V RS je poraba rib na prebivalca precej nižja od evropskega povprečja. Vendar pa poraba rib na prebivalca v Sloveniji narašča. Tako lahko v prihodnosti pričakujemo nadaljnji razvoj ribiško-predelovalne industrije v Sloveniji in s tem višje prihodke iz tega sektorja. Zaradi povečanega števila podjetij v prihodnosti in posledično večje konkurence lahko pričakujemo padec cen ribjih proizvodov in s tem nižje dobičke. Zaradi slabega stanja slovenske ribiške flote, majhnosti slovenskega ribolovnega območja, zniževanja staležev ribolovnih virov v Jadranu in na drugi strani, zaradi pričakovanega povečanja trga, bo slovenska ribiško predelovalna industrija v prihodnje še bolj odvisna od uvoza rib in drugih morskih organizmov.

Dejavnost gojenje morskih organizmov se je v Republiki Sloveniji pričela izvajati proti koncu dvajsetega stoletja. Po letu 1980 se je začelo razvijati gojenje školjk, po letu 1992 pa se je začelo razvijati še gojenje morskih rib. Sedaj v slovenskem morju poteka vzreja brancina in užitne klapavice. Leta 2009 je bilo Gojenje morskih organizmov glavna dejavnost osmih gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov. V RS so za izvajanje dejavnosti gojenje vodnih organizmov značilna manjša družinska podjetja z malim številom zaposlenih, katerim pri delu pomagajo tudi neplačani družinski člani. Velja tudi, da je gojenje vodnih organizmov za mnoge zaposlene le dodatna dejavnost in v povprečju delajo manj kot 8 ur dnevno. Subvencij za dejavnost Gojenje morskih organizmov v letih 2008 in 2009 ni bilo. Dejavnost ima poleg ustvarjanja DV in delovnih mest še dodatne koristi, saj prispeva k prehranski samooskrbi državljanov. V slovenskem morju je prostemu nabiranju školjk namenjenih 11.703.000 m2. Leta 2007 so bila za gojenje morskih organizmov določena 3 velika območja (1.180.000 m2), ki so razdeljena na 23 parcel namenjenih školjčiščem in na 2 parceli za gojenje rib. Za te parcele so bile s koncesijami podeljene vodne pravice. Površina območij za katere so podeljene vodne pravice znaša za školjčišča 430.000 m2 in za ribogojnice 40.000 m2. Območja prostega nabiranja, območja za gojenje morskih organizmov in parcele s podeljenimi vodnimi pravicami za školjčišča in ribogojnice so grafično prikazani v poročilu Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja. Dejavnost Gojenje morskih organizmov se izvaja nepretrgoma preko celega leta, do prekinitev pride le v primerih prepovedi nabiranja in prodaje školjk. V obdobju od leta 2005 do leta 2010 je bilo v povprečju letno pridelanih 213 t klapavic in 38 t brancina. Leta 2009 je bilo pridelanih 312 t klapavic. V letih 2010 in 2011 je dejavnost zaznamovala najdaljša prepoved nabiranja in prodaje školjk do sedaj. Posledica je bila močno zmanjšana proizvodnja školjk. Tako je bilo leta 2010 pridelanih le 78 t školjk. Količina gojenih brancinov je leta 2009 znašala 65 t, leta 2010 pa 42 t. Obravnavani so bili trendi vzreje školjk (1990 – 2010) in morskih rib (1992 – 2010). V Republiki Sloveniji trend v dejavnosti Gojenje morskih organizmov, z izjemo posameznih nihanj, naraščajoč. V obdobju od leta 1990 je proizvodnja morskih rib in školjk narasla s 77 t na 377 t v letu 2009. Največje odstopanje se je zgodilo leta 2010 zaradi prepovedi nabiranja in prodaje školjk. Na področju morskega ribogojstva in gojenja školjk je prihodnji razvoj močno pogojen z majhnostjo slovenskega morja. V slovenskih teritorialnih vodah so vodne pravice podeljene za 22 parcel za gojenje školjk in za eno parcelo za gojenje rib. Na območju, ki je namenjeno gojenju morskih organizmov sta prosti še 2 parceli, in sicer ena za školjčišče in ena za ribogojnico. Neizkoriščena površina, za katero bi lahko vodne pravice še podelili, znaša 20.000 m2 za školjčišča in 40.000 m2 za ribogojnice. Širitev celotnega območja namenjenega gojenju morskih organizmov v prihodnje ni načrtovana. Vse slovenske morske ribogojnice in školjčišča trenutno delujejo s polovično zmogljivostjo. V prihodnje torej lahko pričakujemo povečanje proizvodnje do največje možne zmogljivosti danih kapacitet in nato stagnacijo slovenskega morskega ribogojstva.

Varstvo pred škodljivim delovanjem voda« obsega izvajanje ukrepov, s katerimi se zmanjšuje ali preprečuje ogroženost pred škodljivim delovanjem voda in odpravlja posledice njihovega škodljivega delovanja«. Varstvo pred škodljivim delovanjem morja se nanaša na varstvo pred poplavami in erozijo morja. Objekti in ureditve za varstvo pred poplavami in erozijo morja so v poročilu Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja grafično prikazani vzdolžno po obalni liniji glede na strokovno presojo in poznavanja terena. Na slovenski obali gre predvsem za nasipe, zidove in skalomete. Objekti in ureditve varstva pred škodljivim delovanjem morja obsegajo 21 % celotne dolžine obalne linije, pretežno pa so to ureditve namenjene zmanjševanju ogroženosti zaradi erozije. Vodna infrastruktura za varstvo pred škodljivim delovanjem morja oziroma za zmanjšanje ogroženosti zaradi poplavljanja in erozije morja je stalna, neodvisna od letnih časov in se v letu, razen gradnje nove infrastrukture, ne spreminja. V primeru, da bi se napovedi o dvigu gladine morske vode v prihodnosti uresničile, je v prihodnosti pričakovati pogostejše poplave in posledično tudi več posegov v prostor zaradi varstva pred škodljivim delovanjem morja. Predvsem, če bo obalno območje zaradi škodljivega delovanja morja opredeljeno kot območje pomembnega vpliva poplav, se bodo ob obali najverjetneje izvajali tudi gradbeni ukrepi za zmanjšanje ogroženosti zaradi poplavljanja in erozije morja, kar bo lahko pomenilo intenziviranje dejavnosti Varstva pred škodljivim delovanjem morja.

Za Kmetijstvo v obalnih občinah je značilna nizka dodana vrednosti in nizka zaposlenost. Vendar pa kmetijska dejavnost prispeva k ohranjanju kulturne krajine in prispeva k samooskrbi. Od kmetijskih površin (336 km2) je največ (52 %) gozda in travniških površin (18 %). Trajni nasadi zavzemajo 14 %, druge kmetijske površine 10 %, njive in vrtovi 5 %. Kmetijske površine v obalnih občinah so grafično prikazane v poročilu Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja. Med kmetijskimi panogami v obalnih občinah prevladuje pridelava rastlin v trajnih nasadih, medtem ko, sta živinoreja in poljedelstvo manj prisotna. V letu 2010 je bilo v obalnih občinah 3.3373 kmetijskih gospodarstev, ki so se ukvarjala z vinogradništvom, gojenjem sadovnjakov in oljčnikov ter z gojenjem zelenjadnic. Najbolj razširjena panoga je vinogradništvo (vinarstvo). V letu 2010 je bilo v obalnih občinah 1.218 kmetijskih gospodarstev, ki so se ukvarjala z vinogradnišvom. Največ nasadov je posajenih z breskvami sledijo nasadi s hruškami in nasadi z jablanami. Oljčni nasadi se v zadnjem desetletju povečujejo. Veliko teh nasadov je mladih zato se bodo ekonomski učinki poznali postopoma. Pridelava zelenjave je razširjena na njivskih površinah, ki se nahajajo v dolinah, kjer je možno namakanje. Zaradi slabih tržnih razmer manjši zelenjadarji opuščajo proizvodnjo, povečujejo pa se specializirane zelenjadarske kmetije, ki se vedno bolj poslužujejo sodobnih tehnologij in pridelave v plastenjakih. Vse bolj se uveljavlja tudi integrirana rastlinska pridelava in ekološko kmetovanje. Število kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo v zadnjem desetletju upada in posledično upada tudi število goveda. Govedo redijo za meso pretežno za lastno uporabo, tržno pa se ukvarja s prirejo mesa in mleka le 20 kmetij. Drobnica je razširjena na kraških pašnikih v zaledju Kopra, kjer 15 kmetij vzreja okrog 600 ovac in 170 koz. Sočasno bi se pri tem lahko zmanjševal tudi pritisk na okolje. Kmetijske dejavnosti, so v večji meri omejene na čas od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni, razen živinoreje, ki se izvaja skozi celotno leto. Iz podatkov popisa kmetijstva v letih 2000 in 2010 je razvidno, da se v obalnih občinah površina manjših kmetijskih gospodarstev (do 5 ha) znižuje, površina večjih kmetijskih gospodarstev (od 5 -10 ha ali več) pa se zvišuje. To kaže na koncentracijo v nameri po optimizaciji stroškov poslovanja in prilagajanju razmeram na trgu. Vredno je še omeniti, konstantno povečevanje obsega oljčnih nasadov (30 – 40 ha letno) kot dopolnilna dejavnost. Število kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s sadjarstvom in gojenjem oljk je od leta 2000 do 2010 padlo iz 2717 na 1495. Kmetijska gospodarstva sicer rastejo v velikosti, kar bi lahko zniževalo stroške in povečevalo konkurenčnost, vendar je potrebno omeniti, da prihaja do pritiskov na spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Glede na trende DV in zaposlenosti v Kmetijstvu v obalnih občinah in glede na zniževanje samooskrbev kmetijskih dejavnostih na državni ravni, je sklepati o zmanjševanju dejavnosti v prihodnosti.

Sektor Industrija in skladiščenje v obalnih občinah je glede na kazalca DV in zaposlenost poleg sektorjev Pomorski promet in Turizem eden izmed treh najpomembnejših sektorjev, povezanih z morskim okoljem. DV in zaposlenost (FTE) v sektorju Industrija in skladiščenje v obalnih občinah predstavljata približno 30 % DV in zaposlenosti, sektorjev, povezanih z morskim okoljem. Pomembne so predvsem Predelovalne dejavnosti, Skladiščenje pa prispeva manjši del DV vseh subjektov. Tudi večina ljudi v sektorju Industrija in skladiščenje je zaposlenih v Predelovalnih dejavnostih. Med 574 gospodarskimi subjekti v industriji in skladiščenju se je pomembno osredotočiti na dejavnosti, ki bi lahko vplivale na okoljsko stanje morja. To so na primer dejavnosti z izpusti odpadne vode. Med nje sodi prehranska industrija (proizvodnja mesa razen perutnine, proizvodnja kruha svežega peciva in pekarskih slaščic ter pridelava vina), proizvodnja elektronskih komponent, motornih koles, kovinarska industrija in proizvodnja koksa. V poročilu Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja so izpusti industrijske odpadne vode, ki jih povzroča sektor industrija in skladiščenje tudi grafično prikazani. Na državni ravni ima živilska prehranjevalna industrija negativne trende zaposlovanja. Za proizvodnjo mesa ter proizvodnjo kruha, svežega peciva in pekarskih slaščic, ki so subjekti z izpusti odpadne vode v obalnih občinah, pa je trend na državni ravni rahlo pozitiven. Prav tako velja, da so dejavnosti pekarstva in proizvodnja mesa in mesnih izdelkov ene med redkimi panogami v živilsko-pridelovalni industriji, ki ustvarjajo dobiček. Dejavnosti sektorja Industrija in skladiščenje v obalnih občinah se izvajajo nepretrgoma celo leto. Za dodano vrednost in zaposlenost v Predelovalnih dejavnostih v obalnih občinah je bil v obdobju 2002-2009 značilen padajoč trend. Za dejavnost skladiščenja v obalnih občinah je od leta 2006 značilen naraščajoč trend. A, ker pa ta dejavnost zelo malo prispeva h kazalcem sektorja Industrija, lahko za celoten sektor prepoznamo padajoč trend. Na podlagi ugotovljenih trendov v industriji in skladiščenju, trenutne splošne gospodarske krize v Republiki Sloveniji ter slabših gospodarskih razmer v Evropski Uniji, je moč domnevati, da se bo trend padanja oz. stagnacije lahko nadaljeval. Natančnejše napovedi ni moč podati z gotovostjo zaradi nepredvidljivosti splošne gospodarske krize. Splošne ocene in napovedi makroekonomskih kazalcev v Republiki Sloveniji nakazujejo na to, da je gospodarska aktivnost v letu 2011 spet zabeležila padec in prešla v recesijo, pogoji za oživitev pa bodo še težji kot doslej.

Glede obremenjevanja morja so pomembne tudi naslednje dejavnosti: -železniški promet -cestni promet -gradbeništvo (gradnja cest, gradnja vodnih objektov...) -trgovina na drobno z lastnimi motornimi gorivi -trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in sanitarno opremo. Cestni in železniški promet sta odvisna tudi od pomorskega prometa. V koprskem tovornem pristanišču se stikajo poti pomorskega prometa s kopensko prometno infrastrukturo (cestni in železniški promet). Koprsko pristanišče je povezano s slovenskim železniškim omrežjem z enotirno železniško progo Koper–Divača. Slovenske železnice prepeljejo 70 % vsega tranzitnega blaga v Luki Koper. V pristanišče in iz pristanišča je leta 2006 peljalo 40 vlakov dnevno. S sprejetim državnim prostorskim načrtom za izboljšanje železniške povezave se predvideva posodobitev obstoječega in izgradnja drugega tira proge Divača-Koper, kar bo omogočilo širitev pretovorne dejavnosti. Po cestah je leta 2006 dnevno proti koprskemu pristanišču potovalo okoli 1.450 težkih tovornjakov in težkih tovornjakov s prikolico. Promet tovornjakov po cestah povzroča večjo onesnaženost okolja kot železniški promet, hkrati pa tovornjaki močno pospešujejo obrabo avtocest. Za ureditev avtocestne povezave do pristanišča je bil z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za navezavo Luke Koper na avtocestno omrežje (Ur.l. RS, št. 79/04, 109/04) sprejet državni lokacijski načrt. V sklopu prve gradbene faze je v skladu z uredbo načrtovana izgradnja ankaranske in bertoške vpadnice ter povezovalne ceste za Luko Koper, v sklopu druge faze pa izgradnja serminske vpadnice. Uredba predvideva tudi izgradnjo ploščadi za bencinski servis Bertoki. Bertoška vpadnica je bila dokončana leta 2008, Serminska vpadnica pa naj bi bila predvidoma predana prometu v letu 2012. Poleg tega je cestni promet povečan tudi zaradi turizma. Več kot polovica evropskih turistov na počitnice potuje z osebnim avtomobilom. Približno četrtina jih potuje z letalom, 8 % z vlakom in enak delež z avtobusom, le približno 2 % turistov potuje z ladjo. Na slovenski obali so zato značilni viški prometnih obremenitev v času poletne turistične sezone (julij, avgust) in ob lepih koncih tedna v drugih mesecih. Poleg omenjenih dejavnosti, za določene obremenitve povzročiteljev še ne poznamo.

Prostorska porazdelitev (SummaryInformation1) je podana za vse Druge negospodarske dejavnosti skupaj (Šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju, ki niso zajete v SKD; Opazovanje morskega okolja; Izobraževanje in raziskovanje; Ohranjanje naravnih značilnosti; Ohranjanje kulturnih značilnosti)

Zaradi spremembe klasifikacije SKD 2002 v klasifikacijo SKD 2008 lahko prihaja do odstopanj med podatki po letu 2007.

Zaradi pomanjkanja podatkov je težko govoriti o preteklih trendih pridelane soli.

Zaradi pomanjkanja podatkov je težko govoriti o trendih in pričakovanem razvoju sektorja Varstvo pred škodljivim delovanjem morja v prihodnosti.

Zaradi pomanjkanja podatkov je težko govoriti o preteklih trendih Kmetijstva v obalnih občinah.

Trendi in možen razvoj dejavnosti v prihodnosti so podani na podlagi kazalcev dodana vrednost in zaposlenost.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Podatki o vrednosti proizvodnje (production value) niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Kazalec ni bil analiziran.

Leta 2009 je bilo v Republiki Sloveniji 214 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se skladno z opisano metodologijo uvrstili med Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu, pretovarjanje in špedicija. Skupaj so ustvarili 126.552.060 EUR dodane vrednosti. V podatkih so zajete vse slovenske gospodarske družbe oz. samostojni podjetniki, katerih glavna dejavnost je Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu (H 52.220). Pri podatkih za dejavnosti Pretovarjanje (H 52.240), Špedicija (H 52.290) so zaradi razlogov, ki so opisani v poglavju Metodološki pristop poročila Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja, upoštevane gospodarske družbe, zadruge oz. samostojni podjetniki le iz obalnih občin. DV in zaposlenost v Spremljajočih storitvenih dejavnostih v vodnem prometu, pretovarjanju in špediciji sta izredno visoka, ne samo v primerjavi z dejavnostmi iz sektorja Pomorski promet, ampak tudi v primerjavi z ostalimi sektorji, povezanimi z morskim okoljem. Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu, pretovarjanje in špedicija ustvarijo višjo DV kot sektorja Industrija v obalnih občinah in Turizem. Poleg delovnih mest, prihodkov in dodane vrednosti, ki jih ustvarjajo podjetja v spremljajočih storitvenih dejavnostih v vodnem prometu, pretovarjanju in špediciji, tovorno pristanišče pozitivno vpliva na gospodarstvo v širšem smislu. Učinki se najbolj izrazito kažejo v pomorskih dejavnostih, na področju železniških in cestnih prevozov ter v drugih dejavnostih kot so trgovina, bančništvo in turizem. Podjetja, ki čutijo posredne učinke pristanišča so predvsem dobavitelji koncesionarja, transportna podjetja, gradbena podjetja, trgovinska podjetja, poslovne storitve in druga podjetja. Posredni učinki maritimnega sektorja, ki je vezan na koprsko tovorno pristanišče (podjetja, katerih dejavnost je neposredno vezana na delovanje Luke Koper oziroma koprskega tovornega pristanišča, kot so špediterji, pomorski agenti, oskrbovalci ladij, kontrolne hiše in multimodalni operaterji), na DV so bili ocenjeni za skoraj enako velike kot so neposredni učinki na DV. Za DV v Spremljajočih storitvenih dejavnostih v vodnem prometu, pretovarjanju in špediciji je bil do leta 2008 značilen naraščajoč trend. V letu 2009 se je DV znižala za 13 %.

Kazalec ni bil analiziran.

Kazalec ni bil analiziran.

V letu 2009 so gospodarske družbe in samostojni podjetniki z glavno dejavnostjo Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov ustvarili 13.910.770 EUR DV. V RS je število gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v dejavnosti od leta 2002 naraščalo. Do leta 2007 je naraščala tudi njihova DV, po tem letu pa je DV strmo padla. Tako se tudi v dejavnosti Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov kažejo posledice svetovne gospodarske krize.

V sektorju Turizem so leta 2009 ustvarili 81.356.400 EUR DV. K dodani vrednosti sektorja največ prispeva dejavnost Gostinstvo, kjer se ustvari kar 89 % DV v sektorju. Na drugem mestu je Dejavnost marin, ki prispeva 9 % DV sektorja Turizem. Turizem je glede na DV eden izmed treh najpomembnejših sektorjev, povezanih z morskim okoljem. Turizem v obalnih občinah neposredno vpliva na 0,45 % celotne dodane vrednosti v Republiki Sloveniji.

V letu 2009 so bila v Republiki Sloveniji 4 podjetja, ki so se uvrstila v sektor Pridobivanje soli. Od teh le eno dejansko izvaja dejavnost pridobivanje soli, ostala se večinoma ukvarjajo z uvozom in prodajo uvožene soli. V sektorju Pridobivanje soli so v letu 2009 štirje gospodarski subjekti skupno ustvarili 3.497.950 EUR DV. Pridobivanje soli na slovenski obali ni samo predelovalna dejavnost ampak imajo Sečoveljske soline predvsem naravovarstveno in kulturovarstveno vrednost. So krajinski park državnega pomena, Natura 2000, mokrišče mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji ter etnološka, tehnična, zgodovinska, naselbinska in krajinska dediščina izjemnega pomena v državnem in širšem smislu. Trikrat letno poteka tudi Solinarski festival.

Dodana vrednost dejavnosti Predelava morskih rib in mehkužcev je v letu 2009 znašala 4.391.500 EUR. DV se je med leti 200 in 2009 gibala med 3.700.000 in 5.500.000 EUR in je po letu 2008, tudi zaradi vplivov splošne gospodarske krize padla.

Dodana vrednost dejavnosti Gojenje morskih organizmov je v letu 2009 znašala 694.040 EUR. Podatki o DV dejavnosti Gojenje morskih organizmov so na voljo le za leti 2008 in 2009, zato ni mogoče govoriti o trendih. DV dejavnosti Gojenje morskih organizmov je od leta 2008 do leta 2009 narasla za 324 %.

Kazalec ni bil analiziran.

Sektor Kmetijstvo v obalnih občinah ustvari 1.965.270 EUR DV. Dostopne informacije, pričajo o znižanju števila gospodarskih subjektov v sektorju Kmetijstvo v obalnih občinah v zadnjem desetletju. O možnem okrevanju sicer priča obdobje 2008-2009, v katerem je opaziti pozitiven trend, vendar se v obdobju 2008-2009 DV ni zvišala temveč je stagnirala. Trenutni trendi v kmetijskih dejavnostih v obalnih občinah nakazujejo, da se tudi v prihodnje DV ne bo drastično poviševala. Sicer kmetijska gospodarstva rastejo v velikosti, kar bi lahko zniževalo stroške in povečevalo konkurenčnost, vendar po drugi strani prihaja do pritiskov na spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Tako je moč domnevati, da se lahko negativen trend še nadaljuje. Kmetijska dejavnost sicer prispeva tudi k ohranjanju kulturne krajine in prispeva k samooskrbi. Vendar pa podatki na državni ravni kažejo, da se samooskrba v kmetijskih dejavnostih šnaprej znižuje.

Sektor Industrija in skladiščenje v obalnih občinah je glede na kazalec dodana vrednost eden izmed treh najpomembnejših sektorjev, povezanih z morskim okoljem. Pomembne so predvsem Predelovalne dejavnosti, Skladiščenje pa prispeva manjši del DV vseh subjektov. V sektorju Industrija in skladiščenje je bilo leta 2009 ustvarjenih 106.578.450 EUR DV. Za Predelovalne dejavnosti v obalnih občinah je bil v obdobju 2002-2009 značilen padajoč trend. Za dejavnost skladiščenja v obalnih občinah je od leta 2006 značilen naraščajoč trend , ker pa ta dejavnost zelo malo prispeva h kazalcem sektorja Industrija, lahko za celoten sektor prepoznamo padajoč trend. Na podlagi ugotovljenih trendov v industriji in skladiščenju, trenutne splošne gospodarske krize v Republiki Sloveniji ter slabših gospodarskih razmer v Evropski Uniji, je moč domnevati, da se bo trend padanja oz. stagnacije lahko nadaljeval.

Kazalec ni bil analiziran.

Kazalec ni bil analiziran.

V spremljajočih storitvenih dejavnostih v vodnem prometu, pretovarjanju in špediciji je bilo leta 2009 na podlagi delovnih ur v povprečju zaposlenih 2.757 ljudi (FTE). V podatkih so zajete vse slovenske gospodarske družbe oz. samostojni podjetniki, katerih glavna dejavnost je Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu (H 52.220). Pri podatkih za dejavnosti Pretovarjanje (H 52.240), Špedicija (H 52.290) so zaradi razlogov, ki so opisani v poglavju Metodološki pristop poročila Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja, upoštevane gospodarske družbe, zadruge oz. samostojni podjetniki le iz obalnih občin. DV in zaposlenost v Spremljajočih storitvenih dejavnostih v vodnem prometu, pretovarjanju in špediciji sta izredno visoka, ne samo v primerjavi z dejavnostmi iz sektorja Pomorski promet, ampak tudi v primerjavi z ostalimi sektorji, povezanimi z morskim okoljem. Zaposlenost v Spremljajočih storitvenih dejavnostih v vodnem prometu, pretovarjanju in špediciji je le malo nižja od zaposlenosti v sektorjih Industrija v obalnih občinah in Turizem. Poleg delovnih mest, prihodkov in dodane vrednosti, ki jih ustvarjajo podjetja v spremljajočih storitvenih dejavnostih v vodnem prometu, pretovarjanju in špediciji, tovorno pristanišče pozitivno vpliva na gospodarstvo v širšem smislu. Učinki se najbolj izrazito kažejo v pomorskih dejavnostih, na področju železniških in cestnih prevozov ter v drugih dejavnostih kot so trgovina, bančništvo in turizem. Podjetja, ki čutijo posredne učinke pristanišča so predvsem dobavitelji koncesionarja, transportna podjetja, gradbena podjetja, trgovinska podjetja, poslovne storitve in druga podjetja. Posredni učinki maritimnega sektorja, ki je vezan na koprsko tovorno pristanišče (podjetja, katerih dejavnost je neposredno vezana na delovanje Luke Koper oziroma koprskega tovornega pristanišča, kot so špediterji, pomorski agenti, oskrbovalci ladij, kontrolne hiše in multimodalni operaterji), na zaposlenost naj bi bili skoraj dvakrat višji od neposrednih. Poleg tega v tovornem pristanišču delajo tudi preko posrednikov zaposleni študenti in manjše skupine priučenih delavcev. Skupaj naj bi v koprskem tovornem pristanišču delalo okrog 4.000 ljudi. Delo v pristaniščih se je z leti nerazpoznavno spremenilo. V preteklosti so bila pristanišča zelo delovno intenzivna, sedaj je drugače. V zadnjih desetletjih je za pristaniško dejavnost značilen zelo velik tehnološki razvoj. Delo, ki se je opravljalo ročno se sedaj opravlja z dvigali, stroji,..., zato se je v številnih pristaniščih število neposredno zaposlenih zmanjšalo. Leta 1978 je bilo v Luki Koper, kljub manjši količini pretovora, dvakrat več zaposlenih. Od leta 2002 do leta 2009 se število zaposlenih ni drastično spreminjalo. Kljub gospodarski krizi se število zaposlenih po letu 2008 ni bistveno zmanjšalo. V prihodnosti se, tudi če bodo trendi v dejavnosti naraščajoči, ne pričakuje bistvenega povečanja števila zaposlenih.

Kazalec ni bil analiziran.

V gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih, katerih glavna dejavnost je Oskrba s pitno vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, in Zdravstvo in socialno varstvo je v obalnih občinah zaposlenih skupno 690 ljudi (FTE). Poleg tega je potrebno upoštevati še zaposlene pri pravnih osebah javnega prava, ki se uvrščajo v te dejavnosti.

V letu 2009 so gospodarske družbe in samostojni podjetniki z glavno dejavnostjo Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov nudili zaposlitev za 520 ljudi (FTE). V RS je število gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v dejavnosti od leta 2002 naraščalo. Število zaposlenih (FTE) se je pričelo zniževati po letu 2008. Leta 2009 pa se je število zaposlenih (FTE) zmanjšalo za 27 %. Tako se tudi v dejavnosti Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov kažejo posledice svetovne gospodarske krize.

Obalni turizem omogoča različne priložnosti za zaposlitev. Regije z visoko gostoto turističnih dejavnosti imajo pogosto nizko stopnjo brezposelnosti. Tako je tudi v Republiki Sloveniji za obalne občine značilna znatno nižja stopnja registrirane brezposelnosti v primerjavi s stopnjo registrirane brezposelnosti v Republiki Sloveniji. Velja tudi, da se število brezposelnih v obalnih občinah v poletnih mesecih zmanjša. Na podlagi tega je sklepati, da turizem v obalnih občinah znatno znižuje brezposelnost in je zato pomemben tudi s socialnega vidika. Sektor Turizem neposredno ustvari skoraj 2.800 delovnih mest za polni delovni čas (FTE). Število zaposlenih je daleč najvišje v dejavnosti Gostinstvo (93 %). Podjetja v Dejavnosti marin ustvarijo približno 4 % delovnih mest. Za dejavnost marin velja, da ustvarjajo poleg svojih delovnih mest, posredno še druga delovna mesta zaradi potrošnje gostov. Posredno naj bi bilo ustvarjenega 0,3 delovnega mesta na privez v marini. Glede na število privezov v slovenskih marinah bi to znašalo 425 delovnih mest. V turizmu je veliko delovnih mest sezonskih, kar pomeni velik delež zaposlitev za določen čas. Podatke o sezonskih zaposlitvah v Sloveniji je težko pridobiti, je pa za obalne občine v Republiki Sloveniji značilno, da se stopnja registrirane brezposelnosti v poletnih mesecih zmanjša za 3-7 % povprečne letne stopnje registrirane brezposelnosti. Na podlagi podatkov AJPES je sektor Turizem v obalnih občinah glede na zaposlenost eden izmed treh najpomembnejših sektorjev, povezanih z morskim okoljem in neposredno vpliva na 0,51 % vseh zaposlenih v državi.

V letu 2009 so bila v Republiki Sloveniji 4 podjetja, ki so se uvrstila v sektor Pridobivanje soli. Od teh podjetij le eno dejansko izvaja dejavnost pridobivanje soli, ostala se večinoma ukvarjajo z uvozom in prodajo uvožene soli. V sektorju Pridobivanje soli so v letu 2009 štirje gospodarski subjekti omogočali zaposlitev 256 ljudem.

V dejavnosti Predelava morskih rib in mehkužcev je bilo leta 2009 polno zaposlenih (FTE) 116 ljudi. Glede na spol v dejavnosti prevladujejo ženske. Število zaposlenih se je po letu 2008 močno znižalo.

V dejavnosti Gojenje morskih organizmov je bilo v letu 2009 polno zaposlenih (FTE) 26 ljudi. Podatki o številu zaposlenih v dejavnosti Gojenje morskih organizmov so na voljo le za leti 2008 in 2009, zato ni mogoče govoriti o trendih. Zaposlenost v dejavnosti Gojenje morskih organizmov se je od leta 2008 do leta 2009 več kot podvojila.

Kazalec ni bil analiziran.

Število zaposlenih (FTE) je 102. Število zaposlenih (FTE) v kmetijskih dejavnostih vztrajno pada že celo desetletje.

Sektor Industrija in skladiščenje v obalnih občinah je glede na kazalec zaposlenost eden izmed treh najpomembnejših sektorjev, povezanih z morskim okoljem. Večina ljudi v sektorju Industrija in skladiščenje je zaposlenih v Predelovalnih dejavnostih. Dejavnosti sektorja Industrija in skladiščenja so v letu 2009 zaposlovala 2.940 ljudi.

Kazalec ni bil analiziran.

Ne razpolagamo s podatki na podlagi katerih bi lahko pripisali določeno obremenitev v sklopu teh dejavnosti.

Obremenitve morskega okolja, ki jih povzročajo Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu, pretovarjanje in špedicija in so naslednje: Tveganje za nastanek večjega incidenta onesnaženja z nevarnimi snovmi v primeru nenamernega onesnaženja morja z naftnimi derivati iz plovil v pristaniščih, ali z naftnimi derivati in nevarnimi snovmi shranjenimi na terminalih v pristaniščih. Fizična škoda na morskem dnu zaradi izkopavanja in vzdrževanja plovnih poti. Vnos tujerodnih vrst ob izpustu balastnih voda. Fizična izguba zaradi pozidave obale in izsuševanja obalnega območja zaradi gradnje pristaniške infrastrukture. Pozidava, ki sega v morsko okolje posledično povzroča tudi hidrološke spremembe. Gradnja umetnih podvodnih struktur v pristaniščih vpliva med drugim na pogostejše pojavljanje klobučnjaških meduz, ki se v zadnjem desetletju vse pogosteje pojavlja v slovenskem morju, ker jim nudi podlago za pritrditev klobučastih polipov. Podvodni hrup nastaja v pristaniščih v fazi izgradnje pomolov in drugih konstrukcij (predvsem zabijanje pilotov), ki segajo v ali nad obrežno dno. Podvodni hrup nastaja tudi kasneje zaradi samih dejavnosti v pristanišču (nakladanje in razkladanje kontejnerjev in drugih tovorov, delovanje vlačilcev….). Hrup lahko vpliva na medsebojno komunikacijo organizmov, kar ima posledično vpliv na motenost pri zagotavljanju hrane, motenost opozorilnih signalov za življenjsko ogroženost kot tudi na njihovo razmnoževanje. Vnos nesintetičnih snovi in spojin zaradi manjših izlitij ali spiranja snovi iz operativnih površin.

Sektor obramba izvaja aktivnosti, ki potencialno lahko povzročajo obremenitev s podvodnim hrupom zaradi uporabe sonarjev na vojaških plovilih.

Glavne obremenitve morskega okolja, ki jih povzroča poselitev, so: Obogatitev s hranili in organskimi snovmi in uvajanje mikrobnih patogenov zaradi komunalne odpadne vode, ki se zbira in čisti v komunalnih čistilnih napravah in se izteka v morje ali v reke. Obogatitev morskega okolja s hranili in organskimi snovmi ima direkten vpliv na koncentracije hranil in kisika v vodnem stolpcu in posledično na primarno produkcijo, to je fitoplanktona, makroalg in kritosemenk. V obalnem območju ostaja še skoraj 20 % prebivalcev, ki ne bodo priključeni na sistem javne kanalizacije, ki se zaključi s KČN. Ti prebivalci potencialno, v primeru neustreznega čiščenja/praznjenja greznice, posredno odvajajo gospodinjske odpadne vode v vodotoke ali morje. Ob tej predpostavki so analize pokazale, da so na območju Koprskega in Piranskega zaliva prisotne obremenitve z hranili, ki bi lahko imele večji vpliv na stanje morskega okolja. Fizične izgube naravnih površin zaradi pozidave obalnega območja, kjer se približno 5 % pozidanih območij pojavlja zgolj zaradi poselitve. Odpadki na morski obali, ki jih proizvajajo tudi prebivalci obalnih mest, ki nimajo pravilno urejenega ravnanja z odpadki. Trdi odpadki se nahajajo tudi v komunalni odpadni vodi. Take, sanitarne odpadke ljudje zavžrejo v straniščno školjko, čistilne naprave pa jih ne ustavijo in končajo kot morski odpadki. Vnos nesintetičnih snovi in spojin iz spremljajočih dejavnosti, ki nastanejo zaradi poselitve, kot so zdravstvena dejavnost, ravnanje z odpadki in zbiranje, prečiščevanje in distribucija pitne vode. Te industrijske odpadne vode so obremenjene predvsem s težkimi kovinami, težje razgradljivimi organskimi snovmi in hranili. Z nesintetičnimi snovmi so obremenjene tudi padavinske odpadne vode, ki nastanejo na asfaltiranih, tlakovanih in pozidanih površinah. Padavinska odpadna voda, ki se spira s parkirišč, pločnikov in streh, lahko vsebuje stranske produkte izgorevanja bencina, policiklične aromatske ogljikovodike (PAH), težke kovine, kot na primer nikelj, baker, cink, kadmij, svinec in prašne delce.

Glavne obremenitve morskega okolja, ki jih povzroča sektor Pomorski promet, so: Tveganje za nastanek večjega incidenta onesnaženja z nevarnimi snovmi v primeru večje nesreče v ladijskem prometu. Fizične poškodbe morskega dna in resuspenzija sedimenta zaradi plovbe in sidranja ladij. Na območju plovnih poti in Koprskega pristanišča ima ta obremenitev vpliv na habitatne tipe v cirkalitoralu, za katere stanje zaenkrat še ni ovrednoteno. Vnos tujerodnih vrst ob izpustu balastnih voda ter pritrjenih organizmov na ladijskem trupu. Vnos strupenih sintetičnih snovi (tributilkositrove spojine), ki se nahajajo v premazih proti obraščanju. Podvodni hrup zaradi delovanja ladijskih motorjev ter zaradi uporabe sonarjev. Odpadki na obali med katerimi se pomorskemu prometu lahko pripiše 14 % vseh najdenih odpadkov na obali (embalaža hrane izven držav ob Jadranskem morju, ladijska oprema, embalaža proizvodov za osebno higieno, palete, platna in ponjave, preproge, jermenje, rokavice, pločevinke, plastenke in podobno).

Glavne obremenitve morskega okolja, ki jih povzročajo turistične dejavnosti, so: Fizična škoda, ki nastaja predvsem zaradi sidranja, kar povzroča obrabo morskega dna, kot tudi spremembe v sedimentaciji oz. resuspenzijo sedimenta. Do fizičnih poškodb in obrabe morskega dna prihaja tudi sezonsko, zaradi množičnega kopanja in dejavnosti turistov v ozkem priobalnem pasu (do brodljive globine). Resuspenzija sedimenta in obraba morskega dna imata vpliv predvsem na habitatne tipe, bentoško favno in floro in posledično tudi na ribjo populacijo. Za slovensko morje sta bili izbrani dve indikatorski skupini morskih organizmov na katere škodljivo vpliva zmanjšanje bistrosti vode. To sta morski travniki kolenčaste cimodoceje in pozejdonke in bentoške makroalge. Obogatitev s hranili in organskimi snovmi in uvaja nje mikrobnih patogenov, saj se v obdobju turistične sezone količina komunalne odpadne vode zelo poveča. Istočasno se zelo poveča tudi poraba vode in sicer v najbolj sušnih mesecih leta. Obogatitev morskega okolja s hranili in organskimi snovmi ima direkten vpliv na koncentracije hranil in kisika v vodnem stolpcu in posledično na primarno produkcijo, to je fitoplanktona, makroalg in kritosemenk. Vnos strupenih sintetičnih snovi (tributilkositrove spojine), ki se nahajajo v premazih proti obraščanju plovil. Povečano število trdnih odpadkov na obali in v morskem okolju. Glavni vir teh odpadkov so obiskovalci plaž, ki pustijo odpadke za seboj in uporabniki plovil (motorni čolni, jadrnice). Podvodni hrup zaradi plovbe rekreacijskih plov. Fizične izgube naravnih površin zaradi pozidave obalnega območja, saj je po prvih ocenah 31 % urbanih območij, grajenih v obalnem pasu, povezanih s turističnimi dejavnostmi. Vnos nesintetičnih snovi in spojin v morje, do katerih prihaja iz hotelske dejavnosti, počitniških domov in letovišč, ki ponujajo tudi bazenske storitve. Ti za pripravo vode proizvajajo tehnološko odpadno vodo, ki je obremenjena s težkimi kovinami in težje razgradljivimi organskimi snovmi. Turistična plovila predstavljajo tudi potencialni vnos naftnih derivatov in njihovih stranskih produktov izgorevanja, poliaromatskih ogljikovodikov (PAH).

Obremenitve zaradi pridobivanja soli so se dogajale predvsem v času izgradnje solin, ko je bil zaradi gradnje spremenjen rečni tok ter vnosi sedimenta v morje. Glede na to, da je to sedaj del kulturne dediščine in da so ta območja ostala v funkciji mokrišč, se ocenjuje, da nastajajo škodljivi vplivi na morsko okolje le v primeru vzdrževalnih del na nasipih. Do fizične izgube morskega okolja lahko prihaja tudi v primerih, ko je obrat za predelavo ali pakiranje soli umeščen v bibavičnem pasu.

Vključene so dejavnosti: Morsko ribištvo ter predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev. Fizična škoda na morskem dnu zaradi aktivnih ribolovnih orodij (pridnene vlečne mreže), kar vpliva na neoporečnost morskega dna tako na dno v cirkalitoralu, kot tudi infralitoralu in se meri s kazalnikom, ki opisuje obseg morskega dna, na katerega znatno vplivajo človekove dejavnosti; izlov komercialnih vrst in izlov naključno ulovljenih vrst vpliva na prehranjevalni splet, v primeru prelova in s tem izpraznitve habitatov v vodnem stolpcu pospešuje tudi naselitev invazivnih tujerodnih vrst; obremenjevanje morja s hranili in nesintetičnimi snovmi iz industrijskih iztokov predelovalne dejavnosti, ki so speljane na komunalno čistilno napravo; odpadki v morskem okolju. Značilni odpadki za ta sektor so predvsem vse vrste oprema, ki se ob ribolovu uporablja: stiroporne škatle in koščki stiropora, izgubljena ali zavržena ribolovna oprema (mreže, vabe, pasti), monofilamentne vrvi, plovci. Ribolovna oprema je danes narejena iz plastičnih materialov, kar jih naredi še posebej obstojne v morskem okolju in zato bolj nevarne morskim in ostalim organizmom.

Obremenitve morskega okolja, ki jih povzroča gojenje morskih organizmov: obremenjevanje morskega okolja z organskimi snovmi in hranili iz iztrebkov gojenih vrst ali nepojedene hrane; potencial za vnos tujerodnih vrst v primeru, da se gojijo neavtohtone vrste; izgubljene ali zavržene mrežice za gojenje školjk ali koščki mrežic predstavljajo pomemben delež onesnaževanja morskega okolja z odpadki iz plastičnih materialov. Pri dejavnosti marikulture ti odpadki nastajajo predvsem zaradi malomarnosti, saj gojitelji školjk odrezane koščke mrežic najverjetneje zaradi praktičnih razlogov zavržejo na mestu gojišča.

Sektor varstvo pred škodljivim delovanjem voda povzroča predvsem fizično izgubo morskega okolja z izdelovanjem protipoplavnih nasipov oz. protierozijskim nasutjem.

Glavne obremenitve morskega okolja, ki jih povzroča kmetijstvo v obalnem območju, so: Obremenitve z dušikovimi in fosforjevimi spojinami iz kmetijstva zaradi spiranja s kmetijskih zemljišč. Onesnaženje s sredstvi za varstvo rastlin. Gnojenje z organskimi gnojili lahko doprinese k vnosu mikrobnih patogenov v okolje.

Glavne obremenitve morskega okolja, ki jih povzroča sektor industrija in skladiščenje, so: Vnos sintetičnih in nesintetičnih snovi in spojin iz širokega spektra proizvodnih in predelovanih dejavnosti sektorja industrija in skladiščenje v obalnih občinah. To so proizvodnja elektronskih komponent, motorjev, turbin, motornih koles, ključavnic, prekrivanje kovin s kovino, proizvodnja okovja, koksa, nakita, plastičnih mas v primarni obliki kot tudi proizvodnja živil: kruha, svežega peciva, slaščic, mesa, olja ali maščob, vina iz grozdja, mlinarstva, predelave čaja in kave. Pri tem se 60 % industrijske odpadne vode odvaja na KČN, 40 % industrijske odpadne vode pa se odvaja posredno preko kanalizacije ali neposredno v površinske vode. Izmed prednostnih in prednostno nevarnih snovi v industrijskih odpadnih vodah obratov iz sektorja industrija in skladiščenje v obalnih občinah se v zadnjih letih odvaja le še nikelj in svinec. Obogatitev s hranili in organskimi snovmi zaradi emisij industrijske odpadne vode proizvodne in predelovalne dejavnosti. Potencialna ogroženost za nastanek nesreč v industrijskih obratih. Na območju se nahajajo 3-je viri večjega in 3-je viri manjšega tveganja v skladu z SEVESO direktivo. Fizične izgube naravnih površin zaradi pozidave obalnega območja.

Glede obremenjevanja morja so pomembne tudi naslednje dejavnosti: - železniški promet - cestni promet - gradbeništvo (gradnja cest, gradnja vodnih objektov…) - trgovina na drobno z lastnimi motornimi gorivi - trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in sanitarno opremo. Glavne obremenitve morskega okolja, ki jih povzročajo druge dejavnosti, so: Zaradi cestnega in železniškega prometa obstaja potencialna ogroženost za nastanek nesreč pri transportu nevarnih snovi. Vnos nesintetičnih in sintetičnih snovi in spojin zaradi spiranja padavinske odpadne vode s cest in železniških prog. Padavinske odpadne vode lahko vsebujejo bencin in njegove stranske produkte izgorevanja poliaromatske ogljikovodike (PAH), motorno olje, težke kovine (nikelj, baker, cink, kadmij, svinec) ali prašne delce.

Pridobivanje morske soli s tradicionalnim postopkom uporabe posebne vrste biosedimentov je oskrbovalna storitev. Sečoveljske in Strunjanske soline so ene redkih, kjer se sol še prideluje po več stoletij starih postopkih. Tako poleg pridobivanja soli obstajajo zaradi solin še ostale koristi, kot so ohranjanje naravne dediščine in uporaba tradicionalnih postopkov, ki so zajete v ekosistemskih storitvah Naravne značilnosti kot vrednota, Izobraževalne storitve in Opazovanje morskega okolja. Podporne ekosistemske storitve rekreativnim dejavnostim, ki jih soline zagotavljajo, so upoštevane pri ekosistemski storitvi Šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju. Letna pridelava soli v Sečoveljskih solinah je približno 2.500 t. Vrednost letno pridelane soli znaša približno 80.000 EUR. Za vrednotenje ekosistemske storitve pridobivanje morske soli s tradicionalnim postopkom uporabe posebne vrste biosedimentov se predlaga izračun »resource rent« po metodologiji UNEP MAP iz študije »The economic Value of sustainable Benefits rendered by the Mediterranean marine Ecosystems«.

Odvzem morske vode je oskrbovalna storitev. Iz morja se vodo odvzema za dejavnost bazenskih kopališč, za pridobivanje toplote ter za tehnološke in druge namene. Za odvzem vode za dejavnost bazenskih kopališč je podeljenih 21 vodnih pravic. Za vrednotenje te ekosistemske storitve bo treba v prihodnosti preveriti podatke o dejanskih odvzemih in ugotoviti, za kakšne namene se odvzeto vodo rabi ter ali je pomembno, da je voda čista. Predvsem za odvzem vode za dejavnost bazenskih kopališč je kakovost vode pomembna in vpliva na stroške priprave vode. Za vrednotenje se predlagana metoda stroškov nadomestitve ali metoda metoda izdatkov za izogibanje škodi.

Ena izmed osnovnih oskrbovalnih ekosistemskih storitev slovenskega morja je zagotavljanje morskih organizmov (rib in školjk) za prehrano ljudi. Morski ekosistem omogoča opravljanje dejavnosti morsko ribištvo in gojenje morskih organizmov, ki zagotavljata oskrbo z zdravo hrano in prispevata k samooskrbi državljanov RS. Posredno pa se na to ekosistemsko storitev navezuje tudi dejavnost predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev. Morski ekosistem prav tako omogoča zagotavljanje morskih organizmov za izvajanje dejavnosti rekreacijskega, športnega in podvodnega športnega ribolova. Poleg neposredne uporabne tržne vrednosti ima ekosistemska storitev proizvodnje morskih organizmov tudi druge vrednosti. Morske ribe nimajo vrednosti le kot hrana in osnova za rekreativni ribolov, ampak kot del morskega ekosistema prispevajo tudi k številnim drugim ekosistemskim storitvam. Vrednost iztovora se je v obdobju od leta 2007 do leta 2010 gibala med 1,8 do 2,2 mio EUR na leto. V letu 2009 je skupna vrednost gojenih organizmov znašala približno 663.000 EUR na leto. Za vrednotenje eksosistemske storitve Zagotavljanje užitnih morskih organizmov za prehrano ljudi je bilo izbrano vrednotenje z izračunom »resource rent«po metodi iz študije UNEP MAP » The economic Value of sustainable Benefits rendered by the Mediterranean marine Ecosystems«. V letu 2009 je izračunana »resource rent« za dejavnost ribištva znašala -2667.000 EUR, v letu 2008 pa 167.000 EUR. Negativna vrednost »resource rent« pomeni, da trenutni način koriščenja naravnega vira ne prinaša dobička. Tudi kombinacija nizke ravni odkupnih cen, visokih stroškov goriva in stroškov dela, zastarela oprema ter zmanjševanje staležev lahko povzroča izgubo in posledično negativen »resource rent«. Vrednost »resource rent« v dejavnosti gojenja rib in školjk je v letu 2008 znašala približno 1.339.000 EUR, medtem ko je v letu 2009 znašala 1.135.000 EUR.

V študiji UNEP MAP »The economic Value of sustainable Benefits rendered by the Mediterranean marine Ecosystems« je bila ekosistemska storitev vrednotena na podlagi predpostavke o povprečni letni stopnji absorpcije antropogenega CO2 v Sredozemskem morju in a podlagi vrednosti povprečne cene CO2 v sistemu trgovanja z emisijami. Vrednost ekosistemske storitve za posamezno državo v Sredozemlju je bila upoštevana glede na delež države v celotni količini izpustov CO2. Za Republiko Slovenijo je bila v študiji UNEP MAP vrednost ekosistemske storitve ocenjena na 17 mio EUR na leto.

Ena izmed koristi, ki nam jih morje zagotavlja, je tudi možnost odvajanja komunalne in industrijske odpadne vode, očiščene skladno s predpisi, ki sodi med regulacijske storitve. Pri tem je morje zelo velik sprejemnik, v katerem se hranila, onesnaževala in nevarne snovi razredčijo in v določenih primerih bolj ali manj razgradijo ter tako predstavljajo manjši problem za skupnost. Vrednost ekosistemske storitve je bila ocenjena na podlagi metode iz študije UNEP MAP »The economic Value of sustainable Benefits rendered by the Mediterranean marine Ecosystems«. Vrednost ekosistemske storitve obdelave odpadnih snovi je bila ocenjena na podlagi okoljske dajatve v vrednosti 0,18 EUR/m³. Glede na študijo UNEP MAP, v kateri je bilo predpostavljeno, da je povprečna letna poraba vode v gospodinjstvu 99 m3/osebo, je bila vrednost ekosistemske storitve obdelave odpadnih snovi slovenskega morskega okolja ocenjena na 3 mio EUR na leto. V tej oceni je bila upoštevana tudi industrijska odpadna voda, katere prispevek je bil ocenjen na 0.1 mio EUR letno. Vrednost ekosistemske storitve obdelave industrijske odpadne vode je bila v študiji UNEP MAP ocenjena glede na ocenjeno količino izpustov industrijske odpadne vode v Sredozemsko morje in okoljsko dajatev v vrednosti 0,18 EUR/m³. Če upoštevamo, da v Sloveniji vsak prebivalec letno v povprečju porabi 42 m³ vode in prav toliko na obalno-kraški regiji, bi za vrednotenje ekosistemske storitve odvajanje odpadne vode gospodinjstev na slovenski obali, ob upoštevanju okoljske dajatve 0,18 EUR/m³ iz študije UNEP MAP, lahko ocenili, da znaša vrednost ekosistemske storitve približno 0,7 mio EUR na leto. Če k temu prištejemo še ocenjeno vrednost industrijskih voda po UNEP MAP za Slovenijo, bi skupna vrednost znašala 0,8 mio EUR na leto. Če bi upoštevali plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode v obalnih občinah, bi glede na podatke za leto 2009,vrednost ekosistemske storitve lahko ocenili na približno 2 mio EUR letno. Ta ocena je dobljena ob predpostavki, da so enote obremenitve iz KČN in razpršene poselitve, ki se odvajajo v zaledju, v kopenske ekosisteme v obalnih občinah, zanemarljive v primerjavi z enotami obremenitve, ki se odvajajo v morski ekosistem.

Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije in sodijo med kulturne storitve. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. S sistemom varstva naravnih vrednot se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oziroma naravnih procesov, ki te lastnosti vzpostavljajo oziroma ohranjajo, ter pogoji za ponovno vzpostavitev naravnih vrednot. Ob slovenski obali in na morju se nahaja 30 naravnih vrednot državnega in 9 naravnih vrednot lokalnega pomena. Morsko okolje zagotavlja koristi tudi za prihodnje generacije, ki zaradi naših sedanjih dejavnosti ne smejo biti ogrožene. Predvsem pa je zelo pomembno upoštevati tudi etični vidik varovanja narave zaradi nje same in ne samo zaradi koristi, ki jih nudi ljudem. Za vrednotenje naravnih značilnosti je predlagana neekonomska metoda, ki predvideva opisno opredelitev vrednosti ekosistemske storitve. Vrednosti naravnega vira kot naravna vrednota je deloma možno ocenjevati tudi z metodo potovalnih stroškov. Kot primer ocene vrednosti je možno vzeti tudi pripravljenost obiskovalcev za plačilo vstopnin. Tako so bili obiskovalci krajinskega parka Sečoveljske soline, v letu 2010 za obisk parka pripravljeni plačati približno 115.400 EUR.

Obmorski turizem sodi med kulturne storitve. Obalne občine so del območja slovenske Istre, ki je tržno najbolj razpoznavno in aktivno turistično območje v regiji in tudi na nacionalnem nivoju. Slovensko Istro zaznamujejo številne naravne lepote, bogata kulturna dediščina in tradicija v turizmu. Tako so dejavnosti obalnega turizma močno odvisne od stanja okolja, med drugim tudi od okoljskega stanja morja. Vsaka sprememba na tem območju lahko poruši ravnotežje povpraševanja turistov in vpliva na razvoj dejavnosti. Leta 2009 je bilo v obalnih občinah 606 gospodarskih družb oz. samostojnih podjetnikov, ki so se skladno z opisano metodologijo uvrstili v sektor Turizem. Poleg tega je bilo v RS še 6 gospodarskih družb, katerih glavna dejavnost je bila Dejavnost marin, ki prav tako spada v sektor Turizem. Skupaj so ustvarili 81.356.400 EUR dodane vrednosti in omogočili delo 2.780 zaposlenim. Čisti prihodki od prodaje so leta 2009 v sektorju Turizem znašali 179,8 mio EUR. V občinah Izola, Koper in Piran v zadnjih letih prenoči približno 19 % vseh turistov v RS. Prav tako se v zadnjih tridesetih letih pospešeno razvija navtični turizem, s katerim so povezani tudi različni dogodki, regate, vsakoletni mednarodni sejem navtike v Portorožu in drugo. Leta 2010 je v slovenskem morju stalni ali prehodni privez koristilo 4.920 plovil, od tega je bilo 2.810 jadrnic in 1.660 motornih jaht. Turistične ladje za križarjenje pa letno na slovensko obalo pripeljejo približno 38.000 turistov. Stopnja privlačnosti hotelov in restavracij je močno odvisna od prisotnosti morskih in obalnih ekosistemov. Z upoštevanjem metode UNEP MAP »The economic Value of sustainable Benefits rendered by the Mediterranean marine Ecosystems« koristi morskega ekosistema v Sloveniji, za turistične dejavnosti, znašajo približno 4 mio EUR na leto.

Morski ekosistem nudi možnost izvajanja športnih, rekreacijskih in prostočasnih aktivnosti, ki sodijo med kulturne storitve. Športne in rekreacijske dejavnosti na morju so številne: med drugim gre za športni, in rekreacijski ribolov ter podvodni športni ribolov, plavanje, deskanje, kajtanje, veslanje (kajak), športno in rekreacijsko jadranje, potapljanje, smučanje na vodi, paddling-veslanje na deski, vožnja z vodnimi skuterji ter pedalini, vleka napihljivih rekvizitov (tub, banan,…). Z ribolovom na morju se je v letu 2011 ukvarjalo 950 športnih ribičev. Opravljenih je bilo 3.500 ribolovnih dni, kar pomeni, da je vsak športni ribič preživel v povprečju 4 dni na morju. Letno število dnevnih rekreacijskih kart za ribolov na morju je v letu 2011 znašalo 1.866. Za športni in rekreacijski ribolov je bilo skupaj letno izkoriščenih približno 5.300 ribolovnih dni za ribolov na morju. Za podvodni ribolov s puško je bilo v letu 2011 prodanih 60 kart. Letna količina ulova je znašala približno 22.210 kg. Športni, rekreativni in podvodni ribiči so bili glede na cene ribolovnih dovolilnic v letu 2011 skupaj za ribolov na morju pripravljeni plačati približno 68.600 EUR. Poleg tega plačajo športni ribiči tudi članarino. Za Voditelja čolna, je bilo v obdobju od 2000 do 2011, opravljenih v povprečju 2.936 izpitov letno.

Osebno počutje sodi med kulturne storitve, saj nam morski ekosistemi nudijo unikatno kombinacijo nenadomestljivih doživetij, ker blagodejno vplivajo na vsa naša čutila: vonj, sluh, vid, čut in tip. Samo neokrnjeno morsko okolje lahko nudi vsa ta občutja in s tem zadovoljuje osnovno človeško potrebo po sproščanju. Zaradi pokrajine, podnebja in vode, so obalna območja tako gosto poseljena. O vrednosti morskega okolja v smislu lepšega bivalnega okolja lahko med drugim sklepamo tudi po tem, da so cene nepremičnin na obali znatno višje, kot na drugih lokacijah. Poleg tega, so tudi cene sob z razgledom na morje v hotelih višje. Tako nekateri hoteli v Portorožu, Piranu in Izoli sobo s pogledom na morje računajo dodatno 10 EUR na dan. Tudi obedovanje v restavraciji s pogledom na morje stane več.

Zaradi svojih vizualnih posebnosti je morsko okolje tradicionalno od nekdaj vir idej in navdiha za umetniška dela, zato sodi med kulturne storitve. Ob morju je veliko možnosti za umetniško udejstvovanje, kot so različne fotografske, slikarske, kiparske delavnice, razstave, festivali in galerijska dejavnost. Morsko okolje s svojo privlačnostjo daje navdih za pisanje knjig, ustvarjanje filmov, fotografij, slik, različnih izdelkov domače obrti…, ki nosijo zgodbe morja in obalnega prebivalstva.

Morsko okolje Republike Slovenije je izredno pestro in raznovrstno. Omogoča nam, da srečamo redke rastlinske in živalske vrste, ki živijo le na določenem območju. Ohranjeni ekosistemi nudijo ljudem možnost opazovanja in učenja iz narave, kar pripomore k širjenju znanja in zavedanja, mnogim pa predstavlja obliko prostočasne dejavnosti. Ekosistemska storitev Opazovanje morskega okolja sodi med kulturne storitve. V Sloveniji obstaja več društev za opazovanje delfinov ter opazovanje in proučevanje ptic.

Morsko okolje nudi možnost za izobraževanje in vzgojo in sodi med kulturne storitve. Otroci in odrasli, ki se učijo o morskem okolju, si lahko v naravi, v živo, ogledajo morske organizme in procese, ki tam potekajo. Bližina morja je pogoj za delovanje in obstoj nekaterih izobraževalnih in raziskovalnih organizacij, kot so na primer Fakulteta za pomorstvo in promet, Pomorski in tehnični izobraževalni center Portorož, Morska biološka postaja, Pomorski muzej »Sergej Mašera«, Muzej ladijskega modelarstva, Muzej solinarstva, Akvarij Piran in druge. Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu in Pomorski in tehnični izobraževalni center sta doslej izobrazili približno 6.000 slovenskih pomorskih kadrov.

Morsko okolje s svojimi viri nudi edinstvene ekosistemske storitve v zdravstvene namene, saj kombinacija morske vode, morskega ali solinskega blata, soli, slanice, sonca in klimatske terapije v celoti s svojimi zdravilnimi učinki vpliva na zdravje. V zdravstvene namene se uporablja morska voda, saj naravne morske kopeli ugodno vplivajo na telo, izboljšajo prekrvitev in presnovo. Solinsko blato (fango) se v solinah navzame mineralov iz slanice v izredno visoki koncentraciji in se uporablja kot obloga za obolela mesta. V zdravstvene namene se uporablja tudi slanica, ki je visoko koncentrirana sulfatna voda, z minerali, kot so brom, jod in magnezij. Zdravilne učinke morja in morske klime izkorišča tudi klimatska terapija, ki jo imenujemo talasoterapija. Med postopke talasoterapije lahko štejemo: helioterapijo (zdravljenje s sončnimi žarki), kopeli v morski vodi in še posebej kopeli v slanici (akvamadre, ki nastaja kot stranski produkt pri pridobivanju soli), uporabo morskega blata (solinsko blato), ki sodi v skupino slanih blago žveplenih morskih muljev, psamoterapijo (zdravljenje s toplim morskim peskom oz. mivko), inhalacije z morsko vodo. Učinkovito zdravljenje s takšno vrsto terapije je možno samo v čistem morskem okolju. Na slovenski obali sta dve naravni zdravilišči, to sta zdravilišči v Strunjanu in Portorožu. Velja, da med 12 in 14 % vseh nočitev v slovenskih naravnih zdraviliščih predstavljajo nočitve gostov z napotnico zdravstvenega zavarovanja. Poleg zdravstvenega vidika, so s socialnega vidika zelo pomembna tudi mladinska letovišča in zdravilišča ter letovišča društev, kot so Društvo multiple skleroze, Zveza društev za cerebralno paralizo, Društvo slepih in slabovidnih, ki omogočajo najbolj ranljivim skupinam dostop do storitev morskega okolja.

Rastline na morskem dnu so zelo pomembne, saj vplivajo na zmanjševanje erozije obale, kar se lahko odraža v nižjih stroških ukrepov za varstvo pred škodljivim delovanjem morja. Ta storitev ekosistema je regulacijska storitev in prispeva k stabilnosti obale in s tem vpliva na trajnost infrastrukture in investicij na ogroženi obali. S tem se ustvarjajo koristi za vse socio-ekonomske dejavnosti na ogroženi obali. Morski travniki so blažilec in preprečujejo odnašanje sedimentov z obale ter tako delujejo kot naravna zaščita pred erozijo obale. Morski travniki so hkrati tudi habitati različnih morskih organizmov in komercialnih vrst rib. Izmed sredozemskih ekosistemov so le travniki pozejdonke znanstveno priznani kot ekosistemi, ki prispevajo k zaščiti pred erozijo. Travniki pozejdonke s svojim gibanjem močno upočasnijo valovanje in s tem tudi delovanje morja na obrežje. Rastišče pozejdonke v slovenskem morju se nahaja v Tržaškem zalivu med Koprom in Izolo in je zaščiteno kot naravni spomenik . Po letu 1960 je prišlo v Tržaškem zalivu do zmanjšanja travnikov. Območje Koprskega zaliva, je močno preoblikovano vodno telo in ravno na tem območju je nevarnost erozije še posebej velika, saj so neposredno ob morju edina obalna cesta, železniški nasip in kanalizacija. Po metodi UNEP MAP »The economic Value of sustainable Benefits rendered by the Mediterranean marine Ecosystems« je bila vrednost ekosistemske storitve Zmanjševanje erozije obale v Sloveniji ocenjena na 0,5 mio EUR/letno. Za bolj natančne ocene bi morali v izračunu upoštevati podatke, relevantne za slovensko okolje.

Pri ocenah vrednosti ekosistemske storitve na podlagi okoljskih dajatev je treba opozoriti na pomislek o tem ali so z okoljsko dajatvijo res pokriti vsi okoljski stroški, ki zaradi odvajanja odpadne vode nastanejo.

Storitev bi lahko uvrstili tudi med regulacijske storitve (Regulation) ali med "Intellectual and Experimental".

Storitev bi lahko uvrstili tudi med IntellectualAndExperimental.

Ni podatkov.

Ni podatkov.

Ni podatkov.

Ni podatkov.

Ni podatkov.

Ni podatkov.

Ni podatkov.

Ni podatkov.

Ni podatkov.

Ni podatkov.

Ni podatkov.

Ni podatkov.

Ni podatkov.

Ni podatkov.