AnalysisPressurefromActivity

ESAWaterAccounts

AnalysisCostDegradation

-

1948-2012

2000-2012

Other non-economic Activites

Ports

Defence

Urban

Shipping

TourismRecreation

Extraction of salt

Fisheries

Aquaculture

LandClaimDefence

AgricultForestry

Industry

UsesActivitiesOther

75-100%

1-5%

Unknown_NotAssessed

5-25%

Unknown_NotAssessed

75-100%

lessthan1%

Unknown_NotAssessed

lessthan1%

5-25%

Moderate

NotRelevant

Low

NotRelevant

Low

NotRelevant

High

Moderate

Low

Dejavnost Šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju, ni neposredno zajeta v SKD. Spada med druge ne-ekonomske dejavnosti.

H 52.220; H 52.240; H 52.290

O 84.220

E, Q in druge dejavnosti, ki niso neposredno zajete v SKD.

C 30.1; C 33.15

I 55, I 56, N 77.21, N 77.34, N 79, R 93.190, R 93.291, R 93.299

B 08.930

C 10.200

A 03.210

Ni neposredno zajeto v SKD.

A 01

C brez C 10.200; C 30.1; C 33.15; H 52.100

H49.100, H49.200, H49.310, H49.320, H49.391, F41, F42, F43, G47.301, G46.73

Unknown_NotAssessed

Increasing

Unknown_NotAssessed

Increasing

Decreasing

Stable

Unknown_NotAssessed

Increasing

Unknown_NotAssessed

Decreasing

Unknown_NotAssessed

-

1996-2010

-

1948-2011

2002-2009

2004-2010

-

2000-2009

1990-2010

-

2002-2009

-

Unknown_NotAssessed

Increase

Unknown_NotAssessed

Increase

BeStable

Increase

Unknown_NotAssessed

Decrease

Unknown_NotAssessed

-

Ni ocenjeno

NotRelevant

Ni podatka

126,552060 EUR

Ni podatka

13,910770 EUR

81,356400 EUR

3,497950 EUR

4,391500 EUR

0,694040 EUR

Ni podatka

1,965270 EUR

106,578450 EUR

Ni ocenjeno

NotRelevant

High

NotRelevant

High

Moderate

NotRelevant

Moderate

High

NotRelevant

Kazalec za to dejavnost ni primeren.

Zaradi spremembe klasifikacije SKD 2002 v klasifikacijo SKD 2008 lahko prihaja do odstopanj med podatki po letu 2007.

Kazalec za to dejavnost ni primeren (ne gre za pridobitno gospodarsko dejavnost).

Zaradi spremembe klasifikacije SKD 2002 v klasifikacijo SKD 2008 lahko prihaja do odstopanj med podatki po letu 2007.

Negotovosti in vrzeli pri oceni trendov -Zaradi spremembe klasifikacije SKD 2002 v klasifikacijo SKD 2008 lahko prihaja do odstopanj med podatki po letu 2007. -V trendih DV in števila zaposlenih tudi niso vključeni podatki, ki jih AJPES zaradi možnosti razkritja podatkov ni mogel posredovati. Izjema so podatki za leti 2009 in 2008 iz Poslovnega registra Slovenije (PRS) in Podatki javne objave letnih poročil s spletnih strani AJPES (AJPES, 2011b). Manjkajo podatki ene gospodarske družbe z glavno dejavnostjo R 93.299 (Druge nerazvrščene dejavnsti za prosti ča (tudi dejavnosti kopališč, plaž, termalnih rivier) za leto 2007. Manjkajo podatki o 2 samostojnih podjetnikih z glavno dejavnostjo N 77.34 (Dajanje vodnih plovil v najem in zakup) v letu 2008, podatki enega samostojnega podjetnika z glavno dejavnostjo N 77.34 za leto 2007, ter podatki treh samostojnih podjetnikov z glavno dejavnostjo N 77.34 v obdobju od 2002 do vključno 2005. Poleg tega manjkajo podatki o treh gospodarskih družbah v letu 2003 in dveh gospodarskih družbah v letu 2002, katerih glavna dejavnost je bila N 77.34. Za dejavnost N 77.21 (Dajanje športne opreme v najem in zakup) manjkajo podatki o eni gospodarski družbi in dveh samostojnih podjetnikih od leta 2005 do vključno 2007 ter podatki treh samostojnih podjetnikov v letu 2004. Če sklepamo po podatkih za leto 2009, manjkajoči podatki zelo malo vplivajo na DV in število zaposlenih. (Prispevajo približno 0,6 % dodane vrednosti in približno 0,3 % zaposlenih.)

Zaradi spremembe klasifikacije SKD 2002 v klasifikacijo SKD 2008 lahko prihaja do odstopanj med podatki po letu 2007. -Podatki za zadruge pred letom 2006 niso upoštevani. -V trendih dodane vrednosti in števila zaposlenih tudi niso vključeni podatki, ki jih AJPES zaradi možnosti razkritja podatkov ni mogel posredovati. Izjema so podatki za leti 2009 in 2008 iz Poslovnega registra Slovenije (PRS) in Podatki javne objave letnih poročil s spletnih strani AJPES. Zato manjkajo podatki za leti 2006 in 2007. Poleg teh manjkajo tudi podatki o eni zadrugi za leto 2008 in podatki o enem s.p. za leti 2004 in 2005. Iz podatkov za leto 2009 je sklepati, da manjkajoči podatki zanemarljivo malo vplivajo na dodano vrednost in število zaposlenih v sektorju Pridobivanje soli. Navedeni so podatki o DV in zaposlenosti več podjetij, ki so se uvrstila v sektor Pridobivanje soli. Od teh podjetij le eno dejansko izvaja dejavnost pridobivanje soli, ostala se večinoma ukvarjajo z uvozom in prodajo uvožene soli.

-Podatki za dejavnost Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev zajemajo podatke za predelavo in konzerviranje sladkovodnih in morskih organizmov. Glavno podjetje iz te dejavnosti predeluje morske organizme. V Republiki Sloveniji obstaja sicer tudi predelava sladkovodnih organizmov, npr. prekajevanje sladkovodnih rib, filetiranje ipd. -Podatki za zadruge pred letom 2006 niso upoštevani, podatki za s.p. pred letom 2002 niso upoštevani. -V trendih DV in števila zaposlenih tudi niso vključeni podatki, ki jih AJPES zaradi možnosti razkritja podatkov ni mogel posredovati. Izjema so podatki za leti 2009 in 2008 iz Poslovnega registra Slovenije (PRS) in Podatki javne objave letnih poročil s spletnih strani AJPES. Manjkajo podatki o 2 s.p. z glavno dejavnostjo C 10.200 v obdobju od 2000 do vključno 2007. Iz podatkov za leti 2008 in 2009 je sklepati, da manjkajoči podatki zanemarljivo malo vplivajo na DV in število zaposlenih. Podatke o DV in zaposlenosti v dejavnostih Morsko ribištvo, Gojenje morskih organizmov in Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev, na podlagi ekonomskih podatkov iz baze InfoRib, pripravlja tudi ZZRS . Vrednosti DV in zaposlenosti se razlikujejo od vrednosti DV in zaposlenosti, izračunanih po metodologiji uporabljeni v Socio-ekonomski analizi uporabe morskih voda (glej poglavje Metodološki pristop). Vzrok za razlike je ta, da vrednosti ZZRS poleg podatkov iz letnih poročil AJPES zajemajo tudi podatke iz vprašalnikov, ki jih izpolnjujejo aktivni ribiči. Izračunane vrednosti kazalcev DV in zaposlenost se najverjetneje razlikujejo tudi zato, ker v podatkih ZZRS niso zajeti le gospodarski subjekti z glavno dejavnostjo Predelava morskih rib in mehkužcev, ampak tudi drugi, ki to dejavnost izvajajo.

Zaradi spremembe klasifikacije SKD 2002 v klasifikacijo SKD 2008 lahko prihaja do odstopanj med podatki o DV in zaposlenosti (FTE) po letu 2007. Pred letom 2008 so bili v podatkih za gojenje morskih organizmov zajeti tudi podatki o gojenju sladkovodnih organizmov. Tako so primerljivi le podatki za leti 2008 in 2009.

Kazalec za to dejavnost ni primeren (ne gre za pridobitno gospodarsko dejavnost).

Negotovosti in vrzeli pri oceni trendov -Zaradi spremembe klasifikacije SKD 2002 v klasifikacijo SKD 2008 lahko prihaja do odstopanj med podatki po letu 2007. - Podatki za zadruge pred letom 2006 niso upoštevani. -V trendih dodane vrednosti in števila zaposlenih tudi niso vključeni podatki, ki jih AJPES zaradi možnosti razkritja podatkov ni mogel posredovati. Izjema so podatki za leti 2009 in 2008 iz Poslovnega registra Slovenije (PRS) in Podatki javne objave letnih poročil s spletnih strani AJPES. Iz tega razloga manjkajo podatki za leto 2007.

Negotovosti in vrzeli pri oceni trendov - Zaradi spremembe klasifikacije SKD 2002 v klasifikacijo SKD 2008 lahko prihaja do odstopanj med podatki po letu 2007. - Podatki za zadruge pred letom 2006 niso upoštevani. - V trendih dodane vrednosti in števila zaposlenih tudi niso vključeni podatki, ki jih AJPES zaradi možnosti razkritja podatkov ni mogel posredovati. Izjema so podatki za leti 2009 in 2008 iz Poslovnega registra Slovenije (PRS) in Podatki javne objave letnih poročil s spletnih strani AJPES (AJPES, 2011b). Manjkajo podatki o 1 zadrugi v letih 2006 in 2007. Iz enakega razloga tudi niso bili odšteti vsi podatki za dejavnost Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev (C 10.200 oziroma po SKD 2002 DA 15.200). Gre za podatke o 3 gospodarskih družbah v letih 2001 – 2003, 2005 ter 2008 in 2 gospodarskih družbah v letu 2004 in 1 samostojnem podjetniku v letih 2006 – 2008. Odšteti niso bili tudi podatki o 3 samostojnih podjetnikih z glavno dejavnostjo DM 35.11 v letu 2003 ter 2 samostojnih podjetnikih z glavno dejavnostjo DM 35.11 v letu 2004. Iz podatkov za leto 2009 je sklepati, da manjkajoči podatki vplivajo na dodano vrednost in število zaposlenih v Predelovalnih dejavnostih za manj kot 5 %.

Podatki o dodani vrednosti in zaposlenosti za sektor Druge dejavnosti niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

Ni podatka

2,757

Ni podatka

0,690

0,520

2,800

0,256

0,116

0,026

Ni podatka

0,102

2,940

Ni ocenjeno

NotRelevant

High

NotRelevant

Low

High

Moderate

NotRelevant

Moderate

High

NotRelevant

Ni dostopnih podatkov.

Zaradi spremembe klasifikacije SKD 2002 v klasifikacijo SKD 2008 lahko prihaja do odstopanj med podatki po letu 2007.

Ni dostopnih podatkov.

Upoštevani so le podatki o zaposlenosti v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih, medtem ko podatki o zaposlenosti pri pravnih osebah javnega prava zaradi nedostopnosti niso bili upoštevani.

Zaradi spremembe klasifikacije SKD 2002 v klasifikacijo SKD 2008 lahko prihaja do odstopanj med podatki po letu 2007.

Negotovosti in vrzeli pri oceni trendov -Zaradi spremembe klasifikacije SKD 2002 v klasifikacijo SKD 2008 lahko prihaja do odstopanj med podatki po letu 2007. -V trendih DV in števila zaposlenih tudi niso vključeni podatki, ki jih AJPES zaradi možnosti razkritja podatkov ni mogel posredovati. Izjema so podatki za leti 2009 in 2008 iz Poslovnega registra Slovenije (PRS) in Podatki javne objave letnih poročil s spletnih strani AJPES (AJPES, 2011b). Manjkajo podatki ene gospodarske družbe z glavno dejavnostjo R 93.299 (Druge nerazvrščene dejavnsti za prosti ča (tudi dejavnosti kopališč, plaž, termalnih rivier) za leto 2007. Manjkajo podatki o 2 samostojnih podjetnikih z glavno dejavnostjo N 77.34 (Dajanje vodnih plovil v najem in zakup) v letu 2008, podatki enega samostojnega podjetnika z glavno dejavnostjo N 77.34 za leto 2007, ter podatki treh samostojnih podjetnikov z glavno dejavnostjo N 77.34 v obdobju od 2002 do vključno 2005. Poleg tega manjkajo podatki o treh gospodarskih družbah v letu 2003 in dveh gospodarskih družbah v letu 2002, katerih glavna dejavnost je bila N 77.34. Za dejavnost N 77.21 (Dajanje športne opreme v najem in zakup) manjkajo podatki o eni gospodarski družbi in dveh samostojnih podjetnikih od leta 2005 do vključno 2007 ter podatki treh samostojnih podjetnikov v letu 2004. Če sklepamo po podatkih za leto 2009, manjkajoči podatki zelo malo vplivajo na DV in število zaposlenih. (Prispevajo približno 0,6 % dodane vrednosti in približno 0,3 % zaposlenih.)

Zaradi spremembe klasifikacije SKD 2002 v klasifikacijo SKD 2008 lahko prihaja do odstopanj med podatki po letu 2007. -Podatki za zadruge pred letom 2006 niso upoštevani. -V trendih dodane vrednosti in števila zaposlenih tudi niso vključeni podatki, ki jih AJPES zaradi možnosti razkritja podatkov ni mogel posredovati. Izjema so podatki za leti 2009 in 2008 iz Poslovnega registra Slovenije (PRS) in Podatki javne objave letnih poročil s spletnih strani AJPES. Zato manjkajo podatki za leti 2006 in 2007. Poleg teh manjkajo tudi podatki o eni zadrugi za leto 2008 in podatki o enem s.p. za leti 2004 in 2005. Iz podatkov za leto 2009 je sklepati, da manjkajoči podatki zanemarljivo malo vplivajo na dodano vrednost in število zaposlenih v sektorju Pridobivanje soli.

-Podatki za dejavnost Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev zajemajo podatke za predelavo in konzerviranje sladkovodnih in morskih organizmov. Glavno podjetje iz te dejavnosti predeluje morske organizme. V Republiki Sloveniji obstaja sicer tudi predelava sladkovodnih organizmov, npr. prekajevanje sladkovodnih rib, filetiranje ipd. -Podatki za zadruge pred letom 2006 niso upoštevani, podatki za s.p. pred letom 2002 niso upoštevani. -V trendih DV in števila zaposlenih tudi niso vključeni podatki, ki jih AJPES zaradi možnosti razkritja podatkov ni mogel posredovati. Izjema so podatki za leti 2009 in 2008 iz Poslovnega registra Slovenije (PRS) in Podatki javne objave letnih poročil s spletnih strani AJPES. Manjkajo podatki o 2 s.p. z glavno dejavnostjo C 10.200 v obdobju od 2000 do vključno 2007. Iz podatkov za leti 2008 in 2009 je sklepati, da manjkajoči podatki zanemarljivo malo vplivajo na DV in število zaposlenih. Podatke o DV in zaposlenosti v dejavnostih Morsko ribištvo, Gojenje morskih organizmov in Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev, na podlagi ekonomskih podatkov iz baze InfoRib, pripravlja tudi ZZRS . Vrednosti DV in zaposlenosti se razlikujejo od vrednosti DV in zaposlenosti, izračunanih po metodologiji uporabljeni v Socio-ekonomski analizi uporabe morskih voda (glej poglavje Metodološki pristop). Vzrok za razlike je ta, da vrednosti ZZRS poleg podatkov iz letnih poročil AJPES zajemajo tudi podatke iz vprašalnikov, ki jih izpolnjujejo aktivni ribiči. Izračunane vrednosti kazalcev DV in zaposlenost se najverjetneje razlikujejo tudi zato, ker v podatkih ZZRS niso zajeti le gospodarski subjekti z glavno dejavnostjo Predelava morskih rib in mehkužcev, ampak tudi drugi, ki to dejavnost izvajajo.

Zaradi spremembe klasifikacije SKD 2002 v klasifikacijo SKD 2008 lahko prihaja do odstopanj med podatki o DV in zaposlenosti (FTE) po letu 2007. Pred letom 2008 so bili v podatkih za gojenje morskih organizmov zajeti tudi podatki o gojenju sladkovodnih organizmov. Tako so primerljivi le podatki za leti 2008 in 2009.

Ni dostopnih podatkov.

Negotovosti in vrzeli pri oceni trendov -Zaradi spremembe klasifikacije SKD 2002 v klasifikacijo SKD 2008 lahko prihaja do odstopanj med podatki po letu 2007. - Podatki za zadruge pred letom 2006 niso upoštevani. -V trendih dodane vrednosti in števila zaposlenih tudi niso vključeni podatki, ki jih AJPES zaradi možnosti razkritja podatkov ni mogel posredovati. Izjema so podatki za leti 2009 in 2008 iz Poslovnega registra Slovenije (PRS) in Podatki javne objave letnih poročil s spletnih strani AJPES. Iz tega razloga manjkajo podatki za leto 2007.

Negotovosti in vrzeli pri oceni trendov - Zaradi spremembe klasifikacije SKD 2002 v klasifikacijo SKD 2008 lahko prihaja do odstopanj med podatki po letu 2007. - Podatki za zadruge pred letom 2006 niso upoštevani. - V trendih dodane vrednosti in števila zaposlenih tudi niso vključeni podatki, ki jih AJPES zaradi možnosti razkritja podatkov ni mogel posredovati. Izjema so podatki za leti 2009 in 2008 iz Poslovnega registra Slovenije (PRS) in Podatki javne objave letnih poročil s spletnih strani AJPES (AJPES, 2011b). Manjkajo podatki o 1 zadrugi v letih 2006 in 2007. Iz enakega razloga tudi niso bili odšteti vsi podatki za dejavnost Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev (C 10.200 oziroma po SKD 2002 DA 15.200). Gre za podatke o 3 gospodarskih družbah v letih 2001 – 2003, 2005 ter 2008 in 2 gospodarskih družbah v letu 2004 in 1 samostojnem podjetniku v letih 2006 – 2008. Odšteti niso bili tudi podatki o 3 samostojnih podjetnikih z glavno dejavnostjo DM 35.11 v letu 2003 ter 2 samostojnih podjetnikih z glavno dejavnostjo DM 35.11 v letu 2004. Iz podatkov za leto 2009 je sklepati, da manjkajoči podatki vplivajo na dodano vrednost in število zaposlenih v Predelovalnih dejavnostih za manj kot 5 %.

Podatki o dodani vrednosti in zaposlenosti za sektor Druge dejavnosti niso bili pridobljeni, zato kazalec v strokovne podlage ni vključen.

NotReported-NotReported

PhysLoss-1

Noise-1

NutrientOrgEnrich-1

IntroHazSubstOther-1

PhysDam-1

PhysLoss-0

PhysDam_extraction-1

NutrientOrgEnrich-0

PhysLoss-0

NutrientOrgEnrich-1

IntroNonSynthSubst-1

NotReported-NotReported

PhysDam-1

NotReported-NotReported

PhysLoss-2

PhysDam-1

NutrientOrgEnrich-2

NotReported-NotReported

PhysDam-2

PhysDisturbance-0

NotReported-0

IntroSynthComp-0

NutrientOrgEnrich-2

NutrientOrgEnrich-1

NotReported-NotReported

IntroHazSubstOther-1

NotReported-NotReported

Litter-0

BioDisturb_other-1

IntroSynthComp-1

NotReported-NotReported

PhysDisturbance-0

NotReported-NotReported

NotReported-0

NotReported-NotReported

IntroSynthComp-2

NotReported-NotReported

Pridobivanje morske soli

Odvzem morske vode za industrijske namene in turizem

Zagotavljanje užitnih morskih organizmov za prehrano ljudi

Uravnavanje podnebja

Možnost odvajanja komunalne in industrijske odpadne vode očiščene skladno s predpisi

Naravne značilnosti kot vrednota

Obmorski turizem

Šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju

Osebno počutje

Estetska vrednost krajine in delov morskega okolja

Opazovanje morskega okolja

Izobraževalne storitve

Uporaba morskih storitev v zdravstvene namene

Zmanjševanje erozije obale

Materials

Nutrition

RegulationPhysicalEnvironment

RegulationWastes

Symbolic

IntellectualAndExperimental

Materials

RegulationPhysicalEnvironment

Zaradi pomanjkanja podatkov ustrezna ocena stroškov poslabšanja ni bila možna. Za vrednotenje ekosistemske storitve pridobivanje morske soli s tradicionalnim postopkom uporabe posebne vrste biosedimentov se predlaga izračun »resource rent« po metodologiji UNEP MAP iz študije »The economic Value of sustainable Benefits rendered by the Mediterranean marine Ecosystems«, ki poda vrednost naravnega vira na podlagi dodane vrednosti (DV) dejavnosti zmanjšane za stroške dela in zmanjšanje osnovnega kapitala, ki se lahko oceni z vrednostjo opreme, naprav, itd.

V prihodnosti bo za vrednotenje te ekosistemske storitve treba preveriti podatke o dejanskih odvzemih in ugotoviti, za kakšne namene se odvzeto vodo rabi ter ali je pomembno, da je voda čista. Predlagana metoda za vrednotenje je metoda stroškov nadomestitve. Po tej metodi se predpostavi, da je vrednost ekosistemske storitve enaka strošku za nadomestitev ekosistemske storitve (v tem primeru nadomestitev možnosti odvzema čiste morske vode). Ocenijo se stroški druge možnosti, če vode ne bi bilo možno odvzeti iz morskega okolja in bi jo bilo potrebno zagotavljati iz lastnega zajetja ali iz vodovodnega omrežja. Vrednost ekosistemske storitve bi lahko ocenili tudi po metodi izdatkov za izogibanje škode, in sicer kot razliko med stroški priprave bazenske vode v primeru, ko je kakovost morske vode dobra in stroški, ko je morska voda onesnažena in postopki priprave bazenske vode dražji.

Za vrednotenje eksosistemske storitve Zagotavljanje užitnih morskih organizmov za prehrano ljudi se v študiji UNEP MAP » The economic Value of sustainable Benefits rendered by the Mediterranean marine Ecosystems« predlaga vrednotenje z izračunom »resource rent« po dveh metodologijah. Prvi način je metoda »preostale rente« (residual rent), ki poda vrednost naravnega vira na podlagi dodane vrednosti (DV) dejavnosti, zmanjšane za stroške dela, stroške osnovnega kapitala ter zmanjšanje vrednosti osnovnega kapitala. Pri izračunu dodane vrednosti se upošteva morebitne subvencije. Po tej metodi pa je lahko v primeru, ko je celotna dodana vrednost porabljena za poplačilo dela in osnovnih sredstev in ko so podeljene še subvencije, »resource rent« celo negativen. To pa ne odraža dejanskega stanja, saj kljub temu, da je »resource rent« negativen, ribiči še vedno iztovarjajo ribe in imajo od naravnega vira koristi. Druga metoda za izračun »resource rent« upošteva hipotetični trajnostni koeficient, ki temelji na ugotovitvah iz študije »See Around Us, 2007« in je bil izračunan za celotno ribjo populacijo v Sredozemlju. Ocenili so, da je 80% celotnega ribolova v Sredozemlju trajnostnega. Vrsti, ki v zadnjih letih v povprečju predstavljata približno 70% iztovora slovenskih ribičev, veljata za izkoriščeni (stalež sardele na območju severnega Jadrana je v celoti izkoriščen, stalež sardona pa zmerno izkoriščen). Na podlagi tega lahko sklepamo, da trajnostni koeficient 80 % za slovenske razmere najverjetneje ni ustrezen. Da bi izračunali trajnostni koeficient za slovensko morje, bi bilo potrebno izdelati novo študijo. Trenutno lahko ocenimo, da je v slovenskem primeru trajnostni koeficient nižji od trajnostnega koeficienta za celotno sredozemsko morje po študiji »Sea Around Us, 2007«. Dokler ne poznamo trajnostnega koeficienta je za vrednotenje eksosistemske storitve Zagotavljanje užitnih morskih organizmov, za prehrano ljudi bolj primerna metoda »preostale rente«, saj temelji na slovenskih statističnih podatkih in je bolj natančna ter zato najbolj primerna za vrednotenje.

V prihodnosti bo treba ocene izboljšati z novejšimi podatki. Če bi želeli oceniti vrednost ekosistemske storitve le za območje teritorialnega morja, bi bilo potrebno upoštevati le površino tega območja. Boljšo oceno vrednosti ekosistemske storitve bi dobili, če bi upoštevali novejše cene CO2 po Sistemu trgovanja z emisijami.

Pri vrednotenju te ekosistemske storitve bi morali upoštevati mejno vrednost za odpadno vodo, ki jo je še možno spuščati v morsko okolje in okoljske cilje sprejemnika. Pri ocenah vrednosti ekosistemske storitve na podlagi okoljskih dajatev je treba opozoriti na pomislek o tem ali so z okoljsko dajatvijo res pokriti vsi okoljski stroški, ki zaradi odvajanja odpadne vode nastanejo. Za natančnejše ocene ekosistemske storitve slovenskega morja bo v prihodnosti potrebno preveriti podatke o količinah odpadne vode, ki se odvajajo v morje in ne v kopenske ekosisteme. Oceniti bo potrebno podatke o odvedenih količinah industrijske in komunalne odpadne vode s snovmi, ki jih morsko okolje še lahko reciklira, in ki ne povzročajo škode na ekosistemih. In nato po metodi stroškov nadomestitve oceniti, koliko bi stalo čiščenje teh snovi na ČN. Upoštevati bo potrebno tako investicijske kot obratovalne stroške.

Za vrednotenje naravnih značilnosti v prihodnosti, je predlagana neekonomska metoda, ki predvideva opisno opredelitev vrednosti ekosistemske storitve. Vrednosti naravnega vira kot naravna vrednota je deloma možno ocenjevati tudi z metodo potovalnih stroškov (pripravljenost za plačilo obiska izbranega območja). Kot primer je možno vzeti tudi pripravljenost obiskovalcev za plačilo vstopnin.

Vrednost prispevka ekositemov je bila po študiji UNEP MAP »The economic Value of sustainable Benefits rendered by the Mediterranean marine Ecosystems« ocenjena kot del dodane vrednosti, ki jo ustvarjajo turistične dejavnosti. Vrednost naravnega vira (»resource rent«) je za Sredozemlje ocenjena na način, da so ovrednotili učinek obale s 5 % na skupno dodano vrednost v turistični dejavnosti. Pri ocenjevanju vrednosti ekosistemske storitve Obmorski turizem je bil uporabljen podatek o dodani vrednosti sektorja Turizem, kot je opisano v poglavju 1.2 Metodološki pristop Socio-ekonomske analize obremenjvanja morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja. Pri tem je treba opozoriti na dejstvo, da se podatki o dodani vrednosti skladno z organizacijskim načelom pripišejo glavni gospodarski dejavnosti za katero je podjetje registrirano, kljub temu, da dejansko veljajo za vse dejavnosti, ki se v podjetju opravljajo. V prihodnosti bi bolj natančno oceno lahko pridobili, če bi izračunali vrednost »resource rent« s podatki za dejavnosti iz sektorja turizem na slovenski obali. Pri čemer je potrebno upoštevati, da je del koristi v turističnih dejavnostih odvisen tudi od kopenskih in ne samo od morskih ekosistemov.

Zaradi pomanjkanja podatkov ustrezna ocena stroškov poslabšanja ni bila možna. V prihodnosti se za merjenje učinka vpliva morskega in obalnega ekosistema na šport, rekreacijo in ostale prostočasne aktivnosti na morju, predvideva uporabo izjav turistov o njihovih razlogih za izbiro destinacije kraja bivanja in opazovanje, kako je porazdeljena njihova poraba ter ugotavljanje pomena določenih faktorjev na nivo športnih, rekreacijskih in ostalih prostočasnih aktivnosti. Predlagana metoda za vrednotenje je metoda potovalnih stroškov, ki predpostavlja, da je vrednost odvisna od pripravljenosti za plačilo (WTP) za stroške potovanja na izbrano območje. Metoda temelji na izpeljavi anket na vzorčnem območju z namenom ugotovitve kraja bivanja, demografskih in vedenjskih značilnosti obiskovalcev ter njihovo dolžino obiska na podlagi katerih lahko sklepamo o stroških povezanih z obiskovanjem.

Vrednotenje naravnega vira pri osebnem počutju je zelo zahtevno, zato je za vrednotenje v prihodnosti predlagana neekonomska metoda, ki predvideva opisno opredelitev vrednosti ekosistemske storitve. Za natančnejšo analizo pa bi bilo potrebno uporabiti metodo izraženih preferenc in/ali metodo razkritih preferenc (npr. hedonske cene pri kateri bi lahko primerjali vrednost nepremičnin).

Vrednotenje estetske vrednosti krajine in delov morskega okolja je prav tako zelo zahtevno, zato je predlagana neekonomska metoda, ki predvideva opisno opredelitev vrednosti ekosistemske storitve.

Predlagana metoda za vrednotenje je metoda potovalnih stroškov, ki predpostavlja, da je vrednost odvisna od pripravljenosti za plačilo za stroške potovanja na izbrano območje. Metoda temelji na izpeljavi anket na vzorčnem območju z namenom ugotovitve kraja bivanja, demografskih in vedenjskih značilnosti obiskovalcev ter njihova dolžina obiska na podlagi katerih lahko sklepamo o stroških povezanih z obiskovanjem.

Predlagana metoda za vrednotenje je metoda potovalnih stroškov, ki predpostavlja, da je vrednost odvisna od pripravljenosti za plačilo za stroške potovanja na izbrano območje. Metoda temelji na izpeljavi anket na vzorčnem območju z namenom ugotovitve kraja bivanja, demografskih in vedenjskih značilnosti obiskovalcev ter njihova dolžina obiska na podlagi katerih lahko sklepamo o stroških povezanih z obiskovanjem. Priporočljiva bi bila tudi neekonomska metoda, ki predvideva opisno opredelitev vrednosti ekosistemske storitve.

Vrednotenje morskih storitev v zdravstvene namene je močno povezano s turistično dejavnostjo, zato se je v podrobnejši analizi potrebno navezati tudi na podatke o turizmu in ugotoviti, koliko gostov koristi zdravstvene storitve morskega okolja. Za prikaz vrednosti ekosistemskih storitev morskega okolja, ki se uporabljajo v zdravstvene namene bi bila priporočljiva predvsem neekonomska metoda, ki predvideva opisno opredelitev vrednosti ekosistemske storitve morskega okolja v zdravstvene namene.

Za vrednotenje ekosistemske storitve zmanjšanje erozije obale v prihodnosti se predlaga metoda izdatkov za izogibanje škodi. Po tej metodi se predpostavi, da je vrednost ekosistemske storitve enaka stroškom ukrepov varstva pred erozijo (investicijski stroški in stroški vzdrževanja), katerim se izognemo (Mangos in sod., 2010). Za oceno vrednosti ekosistemske storitve Zmanjševanje erozije obale je potrebno določiti dolžino pozidane obale, kjer obstaja nevarnost erozije morja. Oziroma območje, kjer bi bila zaščita koristna. Potem je potrebno oceniti prisotnost učinkovitih travnikov pozejdonke in na podlagi tega predvideti, kolikšno dolžino obale travniki ščitijo. Pri tem je treba upoštevati različne faktorje, med drugim tudi velikost travnika. Nazadnje sledi denarna ocena vrednosti zagotovljene zaščite, ki temelji na ocenjenih stroških ukrepov varstva pred erozijo morja (nasipi, zidovi, skalometi,...) na dolžino obale. Strošek varstva pred erozijo morja v Sredozemlju znaša približno 160.000 EUR na km obale. Podrobneje je metodologija opisana v študiji UNEP MAP »The economic Value of sustainable Benefits rendered by the Mediterranean marine Ecosystems«.

NotReported-NotReported

NotReported-NotReported

NotReported-NotReported