Na območju Slovenske Istre so razmeroma ugodni naravni pogoji za kmetijstvo, ki omogočajo pestrost kmetijske pridelave. Najpomembnejši usmeritvi kmetijstva sta vinogradništvo in oljkarstvo. Nekoč zelo pomembni panogi zelenjadarstvo in sadjarstvo, danes nista več v ospredju. Poljedelstvo in živinoreja pa sta, tudi glede na druga območja v Sloveniji, že tradicionalno bistveno manj pomembni. Glede načina pridelave se vse bolj uveljavlja integrirana rastlinska pridelava, ekološko kmetovanje in sonaravna reja živali. Kmetijske dejavnosti so v večji meri omejene na čas od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni, razen živinoreje, ki se izvaja skozi celotno leto. Površine, namenjene kmetijskim dejavnostim obsegajo 45 % celotne površine obalnih občin. Od kmetijskih površin (17.154 ha) je bilo leta 2017 največ travniških površin, ki zavzemajo tretjino kmetijskih površin. Sledijo trajni nasadi (30 %) in druge kmetijske površine (28 %), medtem ko je njiv in vrtov najmanj (9 %). Med trajnimi nasadi prevladujejo vinogradi in oljčniki, ki so približno enako zastopani. Več kot 10 % pokrivajo tudi drevesa in grmičevje oziroma kmetijska zemljišča v zaraščanju, ki se uvrščajo med druge kmetijske površine. Primerjava kmetijskih površin in gozda v obalnih občinah med letoma 2010 in 2017 pokaže, da se je površina gozda nekoliko zmanjšala, kmetijske površine pa povečale, vendar so to predvsem druge kmetijske površine. Njive in vrtovi ter travniške površine pa so se zmanjšale. Trend izvajanja Kmetijske dejavnosti je glede na kmetijske površine naraščajoč. Na podlagi ugotovljenih trendov v sektorju Kmetijstvo je moč domnevati, da bo trend naraščajoč. Na primer v okviru Občinskega programa varstva okolja Mestne občine Koper za obdobje 2015–2020 se predvideva upočasnitev zaraščanja kmetijskih zemljišč, povečanje oljčnikov in ostalega primorskega sadja ter naraščanje ekološkega kmetijstva. / Socio-ekonomski kazalci so bili izračunani na podlagi podatkov AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov v obalnih občinah za leto 2016, katerih glavne SKD dejavnosti so Kmetijska proizvodnja in z njo povezane storitve.

Gojenje morskih organizmov se po Pravilniku o določitvi območij za gojenje morskih organizmov (Uradni list RS, št. 38/15) izvaja na za to predvidenih lokacijah na slovenskem morju. Območja za gojenje mehkužcev so v zalivu Sv. Jerneja pri Debelem rtiču, Strunjanskem zalivu in Sečoveljskem zalivu, kjer je tudi območje za gojenje morskih rib. 25 odločb o rabi vode je podeljenih za gojitve školjk in 1 za ribe. Dejavnost se izvaja nepretrgoma preko celega leta, do prekinitev pride le v primerih prepovedi nabiranja in prodaje školjk. V RS so za izvajanje dejavnosti gojenje vodnih organizmov značilna manjša družinska podjetja z malim številom zaposlenih, katerim pri delu pomagajo tudi neplačani družinski člani. V obdobju od leta 2010 do leta 2016 je bilo po podatkih SURS v povprečju letno pridelanih 451 ton morskih rib in školjk. Po podatkih ZZRS pa je bilo v obdobju 2010–2014 v povprečju letno pridelanih 382 ton morskih rib in školjk, od tega 326 ton školjk (klapavice in ladinke) in 57 ton brancina. Ladinke so predstavljale le 1 % vzreje školjk. Flota plovil, ki se uporablja v marikulturi, je leta 2016 štela 14 plovil. Kljub konstantnemu številu vodnih dovoljenj in omejenem arealu je trend v dejavnosti Gojenje morskih organizmov, z izjemo posameznih nihanj, naraščajoč. V obdobju od leta 2010 je po podatkih SURS proizvodnja morskih rib in školjk narasla s 119 ton na 664 ton v letu 2016. Razlog za zmanjšanje vzreje školjk v letu 2010 je pojav toksičnega fitoplanktona, zaradi katerega slovenski školjkarji niso mogli prodajati školjk skoraj eno leto. Po podatkih ZZRS k naraščajočemu trendu v veliki meri prispeva povečevanje vzreje školjk, medtem ko vzreja morskih rib rahlo narašča. V prihodnosti je pričakovati naraščajoč trend izvajanja dejavnosti Gojenje morskih organizmov, ker se pričakuje širjenje območij za gojenje morskih organizmov. Na s pravilnikom določenih območjih za gojitev morskih organizmov so podeljene vodne pravice na vseh gojitvenih parcelah. Vse slovenske morske ribogojnice in školjčišča trenutno delujejo z zmanjšano zmogljivostjo. V prihodnje torej lahko pričakujemo povečanje proizvodnje do največje možne zmogljivosti v okviru obstoječih območij in nato stagnacijo slovenskega morskega ribogojstva, če ne bo prišlo do povečanja območij za gojenje. / Socio-ekonomski kazalci so bili izračunani na podlagi podatkov AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov v RS za leto 2016, katerih glavna SKD dejavnost je Gojenje morskih organizmov.

Slovenski ribiči imajo na razpolago sorazmerno majhno površino morja in zato tudi manjše količine ribolovnih virov. Slovenska ribiška flota je zastarela in slabo opremljena ter ni primerna za ribolov v bolj oddaljenih mednarodnih vodah. Območje aktivnosti in sezonska aktivnost ribiških plovil se razlikuje glede na vrsto ribolovnega orodja. V slovenskem morju veljajo nekatere omejitve glede rabe določenih ribolovnih orodij, pa tudi omejitve izvajanja ribolova na območjih ribolovnih rezervatov in zavarovanih območjih, itd. Slovenija ima pet ribiških pristanišč. Trend izvajanja dejavnosti Morsko ribištvo je glede na iztovor in ribiška plovila padajoč. V povprečju je iztovor slovenskih ribičev v obdobju 2010–2016 znašal 379 ton na leto. V tem obdobju je iztovor padel iz 764 ton na 152,5 ton. V letu 2017 se je iztovor še zmanjšal in dosegel 128,08 ton. V iztovoru so prevladovale pelagične ribe, njihov delež je v obdobju 2010–2016 znašal 60 %. V letu 2016 pa je bilo v iztovoru 44,7 % pridnenih vrst, pelagičnih vrst pa 31,3 %. V letu 2012 je Slovenija izvedla ukrep Trajna ukinitev ribolovnih dejavnosti v okviru Operativnega programa za razvoj ribištva v RS 2007–2014. Skupaj je bilo v okviru tega ukrepa umaknjenih 12 plovil, od tega tudi edini (in največji) slovenski ribiški plovili, ki sta lovili v paru s pelagično vlečno mrežo. Ciljni vrsti teh plovil sta bila sardela in sardon. Leta 2015 je bila večina slovenskega iztovora dosežena z ribiškimi plovili, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami s širilkami in z zaporno plavarico. Leta 2017 se je skupna nosilnost aktivnih ribiških plovil (80) zmanjšala na 340,19 BT, njihova skupna pogonska moč pa na 4.805,69 kW (50 % dovoljene nosilnosti in 54 % dovoljene moči). Dobrih 80 % aktivnih plovil je bilo opredeljenih kot plovila za mali priobalni ribolov. V prihodnosti je pričakovati padajoč trend izvajanja dejavnosti Morsko ribištvo. Glede na to, da so staleži rib, ki so predstavljali polovico iztovora slovenskih ribičev v obdobju 2010–2016 prekomerno izkoriščeni (sardela in sardon), v prihodnosti ni pričakovati povečanja intenzivnosti dejavnosti. / Socio-ekonomski kazalci so bili izračunani na podlagi podatkov AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov v RS za leto 2016, katerih glavna SKD dejavnost je Morsko ribištvo. Dodano je bilo število ribičev, ki imajo status morskega ribiča po podatkih AJPES iz Poslovnega registra Slovenije. Športni in rekreacijski ribolov sta zajeta v sektorju Turizem in prosti čas.

Med gospodarskimi subjekti z glavno dejavnostjo Predelava morskih rib, rakov in mehkužcev deluje v RS le eno večje podjetje in je edino podjetje v tej dejavnosti, ki ima več kot 50 zaposlenih (FTE). Podjetje se je leta 2014 iz Izole preselilo v novo zgrajene poslovne prostore v Kal pri Pivki. Predelujejo skušo in tuno, losos ter sardele. Poleg njega deluje še eno večje podjetje, ki sicer nima glavne dejavnosti Predelava morskih rib, rakov in mehkužcev, vendar pomembno vpliva na ribiško-predelovalno industrijo. Glavni proizvodi slovenske ribiško-predelovalne industrije so ribje konzerve, tunina pašteta, lignji – sveži ali zamrznjeni, bakalar namaz, aljaški saj in file osliča. Prihodki od prodaje ribjih konzerv in tunine paštete so predstavljali približno 77 % vsega prometa ribiško-predelovalne industrije v letu 2015. Slovenska ribiško-predelovalna industrija je odvisna predvsem od uvoza surovin. Na podlagi podatkov o stroških surovin lahko sklepamo, da se je količina surovin v obdobju 2010–2015 zmanjšala. V prihodnosti je pričakovati naraščajoč trend izvajanja dejavnosti Predelava morskih rib, rakov in mehkužcev, saj je pričakovana večja poraba rib in mehkužcev na prebivalca. V Sloveniji je bila v letu 2016 poraba na prebivalca v povprečju slabih 11 kg rib, kar je precej pod povprečjem EU, ki je istega leta znašalo dobrih 25 kg. Vendar pa poraba rib na prebivalca v Sloveniji narašča. Tako lahko v prihodnosti pričakujemo nadaljnji razvoj ribiško-predelovalne industrije v Sloveniji in s tem višje prihodke iz tega sektorja. Zaradi slabega stanja slovenske ribiške flote, majhnosti slovenskega ribolovnega območja, zniževanja staležev ribolovnih virov v Jadranu in na drugi strani, zaradi pričakovanega povečanja trga, bo slovenska ribiško predelovalna industrija v prihodnje še bolj odvisna od uvoza rib in drugih morskih organizmov. / Socio-ekonomski kazalci so bili izračunani na podlagi podatkov AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov v RS za leto 2016, katerih glavna SKD dejavnost je Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev. Ta dejavnost zajema predelavo in konzerviranje sladkovodnih in morskih organizmov. V RS obstaja tudi predelava sladkovodnih organizmov, npr. prekajevanje sladkovodnih rib, filetiranje ipd., vendar gre v večini podjetij za predelavo morskih organizmov. / Dejavnost ne povzroča obremenjevanja morja, saj nima izpustov odpadnih voda iz industrijskih naprav v vplivnem območju slovenskega morja.

Pridobivanje soli se izvaja na območju Sečoveljskih in Strunjanskih solin. Postopek tradicionalne pridelave soli temelji na vzgoji posebne vrste biosedimenta »petole« in dnevnem pobiranju soli v poletnih mesecih. Pridobivanje soli na slovenski obali ni industrijska pridelava, ampak gre za način rabe, ki upošteva cilje izvajanja javne službe ohranjanja narave. Površine, namenjene pridobivanju soli v Sečoveljskih solinah, je približno 593 ha, od katere je za tradicionalno pridelavo soli v rabi 435 ha, razdeljenih na območji Fontanigge in Lera. Območje Fontanigge se uporablja za pripravo slanic, območje Lera pa tako za pripravo slanic kot za kristalizacijo soli. Strunjanske soline, ki so enako zasnovane kot Lera, pa imajo površino 17 ha. Infrastruktura, polja in nasipi ostanejo preko celega leta, dejavnosti pridobivanja soli pa potekajo od spomladi do jeseni. V zadnjih letih je bilo aktivnih 26 solnih polj v Sečoveljskih solinah in štiri solna polja v Strunjanskih solinah. Tudi v letu 2016 je bilo pripravljenih toliko solnih polj, vendar so zaradi nezanimanja za solinarsko delo ostala tri solna polja neizkoriščena. Trend izvajanja dejavnosti Pridobivanje soli je glede na površine za pridelavo soli torej stabilen. Tradicionalno pridobivanje soli temelji na znanju zaposlenih solinarjev, dobrem stanju solinarske infrastrukture ter stabilnih vremenskih pogojih. Zato količina pridelane soli po letih niha. Leta 2014 je bil popoln izpad proizvodnje soli. V letih 2015 in 2016 je bila sezona pridelave soli skladna z večletnim povprečjem; znašala je od 2.200 ton do 2.400 ton. V prihodnosti je pričakovati naraščajoč trend izvajanja dejavnosti Pridobivanje soli. Glede na povečano prodajo in porabo jedilne soli namreč v podjetju, ki ima koncesijsko pravico pridobivanja soli na Sečoveljskih in Strunjanskih solinah, postopoma obnavljajo južna solna polja na območju Lere, tako da bodo lahko proizvodne kapacitete sledile višjemu povpraševanju trga. / Socio-ekonomski kazalci so bili izračunani na podlagi podatkov AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov v RS za leto 2016, katerih glavna SKD dejavnost je Pridobivanje soli.

V Republiki Sloveniji se odvzem morske vode regulira s podeljevanjem vodnih pravic, ki so zbrane v Vodni knjigi. Odvzemi morske vode za različne dejavnosti, pretežno dejavnost bazenskih kopališč, se umeščajo vzdolž celotne slovenske obale. Odvzemi morske vode za nekatere dejavnosti so vezani na sezono (npr. dejavnost nekaterih bazenskih kopališč), medtem ko odvzemi morske vode za nekatere dejavnosti niso odvisni od določenega časa v letu in se jih opravlja preko celega leta. V letu 2018 je bilo za zajeme morske vode podeljenih 25 vodnih dovoljenj za štiri različne dejavnosti: Dejavnost bazenskih kopališč, Voda za druge namene (požarna voda in akvarij), Voda za pridobivanje toplote ter Voda za tehnološke namene. V skladu z vodnimi dovoljenji je največji dovoljeni letni odvzem vode lahko 3.916.404 m³, z največjim skupnim trenutnim odvzemom 1.276,6 l/s. Odvzem vode za tehnološke namene predstavlja dve tretjini porabe vode glede na največji dovoljeni letni odvzem vode, sledi odvzem vode za pridobivanje toplote. Največje število vodnih dovoljenj pa odpade na dejavnost bazenskih kopališč. Primerjava odvzemov morske vode med letoma 2011 in 2018 pokaže, da je število vodnih dovoljenj ostalo enako, pri čemer so se nekateri uporabniki spremenili. Nekatera vodna dovoljenja imajo lahko dva ali več vodnih virov. Trend izvajanja dejavnosti Odvzem vode ni mogoče opredeliti zaradi neprimerljivih podatkov, saj za leto 2011 ni podatkov o največjem dovoljenem letnem odvzemu vode za 7 vodnih virov znotraj 5 vodnih dovoljenj (od 25 vodnih dovoljenj). Pričakovani razvoj dejavnosti Odvzem vode ni mogoče napovedati. / Socio-ekonomski kazalci niso bili analizirani, ker jih ni mogoče neposredno zajeti, ker jih ni mogoče neposredno zajeti v podatkih AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov po SKD dejavnostih. Upravljanje z odvzemi morske vode se odvija v okviru dejavnosti, ki potrebujejo morsko vodo. / Pri dejavnosti Odvzem vode ne razpolagamo s podatki, na podlagi katerih bi lahko pripisali določene obremenitve, zato smatramo, da dejavnost ne povzroča obremenitev.

Naloga pomorskih enot slovenske vojske je zagotavljanje vojaške obrambe slovenskega morja in sodelovanje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči na morju. V Ankaranu je nastanjen 430. mornariški divizion, v vojašnici Slovenski pomorščaki, ki je vojašnica Slovenske vojske. Trenutno so privezi za vojaške ladje ob 2. pomolu v 2. bazenu pristanišča v Kopru. 430. mornariški divizijon je sestavljen iz odreda večnamenskih plovil ter odreda potapljačev. Divizijon uporablja 6 plovil, in sicer večnamensko ladjo Almaz Project 10412 »Triglav«, hitro patruljno ladjo Super Dvora Mk2 »Ankaran« in 4 čolne do dolžine 10 m. Slovenska vojska uporablja tudi 3 sonarske sisteme, in sicer ročne sonarje za uporabo potapljačev in dva vlečna sonarja. Skladno z Uredbo o določitvi obrambnih potreb (Uradni list RS, št. 30/03) so v slovenskem morju in obalnem prostoru določena območja možne izključne rabe in območja nadzorovane rabe. Pričakovani razvoj dejavnosti Vojaške operacije ni mogoče napovedati. Skladno z DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru se pričakuje tudi ureditev območja za Slovensko vojsko. / Število zaposlenih (FTE) v sektorju Varnost/obramba ni bilo analizirano, ker ga ni bilo mogoče neposredno zajeti v podatkih AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov, katerih glavna SKD dejavnost je Obramba, ker ni ločenih podatkov za vojašnico Slovenski pomorščaki, ki je del Generalštaba Slovenske vojske.

Morsko okolje nudi možnost za izobraževanje in vzgojo ter raziskovanje. Otroci in odrasli, ki se učijo o morskem okolju, si lahko v naravi, v živo, ogledajo morske organizme in procese, ki tam potekajo. Bližina morja je tako lahko pogoj za delovanje in obstoj nekaterih izobraževalnih in raziskovalnih organizacij ter drugih organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in raziskovanjem, kot so srednje šole in fakultete (npr. Elektro in pomorska šola Portorož, Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani), javni zavodi (npr. Morska biološka postaja Nacionalnega inštituta za biologijo), muzeji (npr. Pomorski muzej »Sergej Mašera«, Muzej ladijskega modelarstva, Muzej solinarstva, Akvarij Piran), upravljavci zavarovanih območij, društva in druge (npr. podjetje Harpha Sea). Spremljanje stanja morskega okolja in raziskave morja izvaja več institucij, kot so Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Inštitut za vode RS (IzVRS), Morska biološka postaja Nacionalnega inštituta za biologijo (MBP-NIB), Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS) in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), pa tudi nevladne organizacije, kot sta Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Morigenos. Za oceno trenda je bilo uporabljeno število zaposlenih na Morski biološki postaji v obdobju 2012–2016, ki se je ob koncu obdobja zmanjšalo, zato ocenjujemo trend kot padajoč. V prihodnosti je pričakovati naraščajoč trend izvajanja Raziskovalnih in izobraževalnih dejavnosti zaradi povečanih vlaganj v znanost in izobraževanje zaradi izvajanja NUMO. / Število zaposlenih (FTE) v Raziskovalnih in izobraževalnih dejavnostih ni bilo analizirano, ker ga ni bilo mogoče neposredno zajeti v podatkih AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov, katerih glavne SKD dejavnosti so Izobraževanje ter Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost. Te dejavnosti namreč niso povezane le z morskim okoljem, tudi če jih omejimo le na obalne občine. Poleg tega je Morska biološka postaja del Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ima sedež izven obalnih občin. / Pri Raziskovalnih in izobraževalnih dejavnostih ne razpolagamo s podatki, na podlagi katerih bi lahko pripisali določene obremenitve, zato smatramo, da dejavnost ne povzroča obremenitev.

Varstvo pred škodljivim delovanjem voda se nanaša na varstvo pred poplavami in erozijo morja. Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017–2021 (NZPO) za povodje jadranskih rek opredeljuje tri območja pomembnega vpliva poplav (OPVP-ji): Koper, Izola in Piran, ki so grupirana v porečje Obale. Objekti in ureditve varstva pred škodljivim delovanjem morja obsegajo 21 % celotne dolžine obalne linije, pretežno pa so to ureditve namenjene zmanjševanju ogroženosti zaradi erozije. Na slovenski obali gre predvsem za nasipe, zidove in skalomete. Primeri objektov in ureditev varstva pred škodljivim delovanjem morja v zadnjih letih so naslednji: ureditev obalnega pasu na Fornačah v Piranu, kjer je nov obalni zid zaščiten s kamnito zložbo; zgrajeni novi kamniti obalni zidovi ob obnovi ribiškega pristanišča v Strunjanu, kjer je bil postavljen zaščitni skalomet; zgrajen valobran, ki varuje pristanišče in marino v Izoli ter sanacija nasipov v Strunjanskih in Sečoveljskih solinah. Trend izvajanja dejavnosti Varstvo obale in protipoplavna zaščita je stabilen, saj ni bilo zaznanih večjih posegov. V prihodnosti je pričakovati naraščajoč trend izvajanja dejavnosti Varstvo obale in protipoplavna zaščita. Urbana slovenska obala je delno prilagojena na sedanje poplavne razmere in napovedi nadaljnjega zviševanja gladine. V primeru, da bi se napovedi o dvigu gladine morske vode v prihodnosti uresničile, je v prihodnosti pričakovati pogostejše poplave in posledično tudi več posegov v prostor zaradi varstva pred škodljivim delovanjem morja. V skladu s Poplavno direktivo je bil pripravljen tudi Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017–2021 (NZPO), ki med svojimi ukrepi za območje jadranskih rek in morja predvideva dva ukrepa, kjer bi se lahko gradilo protipoplavne zaščite na morju. / Socio-ekonomski kazalci niso bili analizirani. Gospodarski subjekti s sedežem v obalnih občinah, katerih glavna SKD dejavnost je Gradnja vodnih objektov po podatkih AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov, namreč ne pokrivajo gradnje objektov in ureditev varstva pred škodljivim delovanjem morja. Nekateri gospodarski subjekti s sedežem drugje po RS, katerih glavna SKD dejavnost je Gradnja vodnih objektov, opravljajo to dejavnost tudi na obalnem območju, vendar delež opravljanja dejavnosti za obalno območje ni znan.

Poglabljanje se v slovenskem morju izvaja predvsem v Koprskem zalivu za zagotovitev delovanja koprskega pristanišča. Vzdrževalna poglabljanja se izvajajo po potrebi, in sicer v povprečju enkrat letno. Večja poglabljanja pa so načrtovana in izvedena za omogočanje vplutja večjih ladij. Material, ki nastaja pri poglabljanju morskega dna se odlagajo v neposredno zaledje pristanišča, kjer so namensko urejene deponijske kasete. Poglabljanja morskega dna se izvajajo tudi na območju vplovitvenih kanalov nekaterih drugih pristanišč, npr. Marina Portorož in ob obnovi ribiškega pristanišča Strunjan. V preteklem obdobju je bilo v koprskem pristanišču izvedeno poglabljanje južnega dela Bazena I ob potniških privezih, kar je bilo pogoj za prihod večjih potniških ladij – križark in poglabljanje severnega dela Bazena I na globino -15 m, kar je bil nujen pogoj za prihod večjih kontejnerskih ladij in s tem bistven preskok v obsegu prometa; vzporedno s poglabljanjem Bazena I je Uprava RS za pomorstvo izvedla poglabljanje vplovnega kanala v Bazen I na globino -15 m. Trend izvajanja dejavnosti Izkopavanje in odlaganje materiala je glede na površine za poglabljanje naraščajoč. Strateške usmeritve razvoja Luke Koper na okoljskem področju do 2030 vključujejo tudi naslednje strateške usmeritve: alternativna raba morskega sedimenta v gradbene namene, uporaba sodobnih tehnik izkopavanja sedimenta in vračanje morskega sedimenta nazaj v morsko okolje. V prihodnosti je pričakovati naraščajoč trend izvajanja dejavnosti Izkopavanje in odlaganje materiala glede na večanje površine za poglabljanje. Skladno z Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 se v koprskem pristanišču predvideva tudi poglobitev vplovnega kanala v bazen II in bazena II na globino -16 m do leta 2020 in poglobitev vplovnih kanalov v koprsko pristanišče po letu 2020. / Socio-ekonomski kazalci niso bili analizirani. Gospodarski subjekti s sedežem v obalnih občinah, katerih glavna SKD dejavnost je Gradnja vodnih objektov po podatkih AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov, namreč ne izvajajo poglabljanja morskega dna.

Turistične in prostočasne dejavnosti so bile razvrščene v tri osnovne skupine: Obmorski turizem, Šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju ter Opazovanje morskega okolja. Slovenska Istra je tržno najbolj razpoznavno in aktivno turistično območje v regiji in na nacionalnem nivoju. Za obalne občine je značilna koncentracija turistične ponudbe na majhnem prostoru vzdolž obale. V obalnem pasu gre za klasični počitniški, poslovni in navtični turizem, zdraviliško ponudbo in igralništvo. Ker je turistična ponudba v obalnih občinah izraziteje vezana predvsem na letno, počitniško sezono, je tudi število prihodov turistov in število turističnih prenočitev močno odvisno od letnega časa. V letu 2017 je v obalnih občinah prenočilo 790.590 turistov, zabeleženih pa je bilo 2.515.055 turističnih prenočitev. Trend izvajanja dejavnosti Obmorski turizem je bil glede na število prihodov turistov in število turističnih prenočitev v obdobju 2010–2017 naraščajoč. Športne in rekreacijske dejavnosti na morju so številne: med drugim gre za športni in rekreacijski ribolov ter podvodni športni ribolov, plavanje, deskanje, kajtanje, surfanje, veslanje (kajak),... Raba morja za turizem in prosti čas obsega predvsem območja kopalnih voda, tj. kopalna območja in območja naravnih kopališč. Morski prostočasni ribolov je leta 2016 znašal 14,4 ton, od tega 10 ton rib in 4,4 ton drugih vrst, vključno z glavonožci. Morsko okolje nam omogoča srečanje in opazovanje značilnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so posredno ali neposredno vezane na morje. V Sloveniji obstaja več društev za opazovanje in proučevanje delfinov in ptic. V prihodnosti je pričakovati naraščajoč trend izvajanja Turističnih in prostočasnih dejavnosti. Na primer Strategija razvoja in trženja turizma v Mestni občini Koper do leta 2025 predvideva 40 % povečanje prihodkov v turizmu, 30 % povečanje števila zaposlenih v panogi in 50 % povečanje števila vseh prenočitev itd. / Socio-ekonomski kazalci so bili izračunani na podlagi podatkov AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov v obalnih občinah za leto 2016, katerih glavne SKD dejavnosti so Gostinstvo in Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti, Dejavnost športnih klubov, Druge športne dejavnosti, Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas (SKD dejavnost: R93.299, ki je podrazred NACE razreda: R93.29), Dajanje športne opreme v najem in zakup, Dajanje vodnih plovil v najem in zakup.

Na obalah slovenskega morja so poleg mednarodnega koprskega tovornega pristanišča locirani dve večji marini (Marina Portorož in Marina v Izoli) in ena manjša (Marina Koper) ter več pristanišč lokalnega pomena. V sektor Turizem in prosti čas se poleg turističnih pristanišč uvrščajo tudi krajevna pristanišča (komunalni privezi), saj gre pri komunalnih privezih v veliki meri za turistična plovila. V marinah je na voljo preko 1.400 privezov (Marina Izola – 700, Marina Portorož – 650, Marina Koper – 70) za turistična plovila do dolžine 45 m. V marinah so, poleg plovil s privezom v morju, shranjena tudi plovila na kopnem, kjer se izvajajo tudi popravila in vzdrževanje plovil. SURS po letu 2010 ne zbira več podatkov o plovilih s stalnim in prehodnim privezom v marinah. Leta 2010 je v slovenskem morju stalni ali prehodni privez koristilo 4.920 plovil, od tega je bilo 2.810 jadrnic in 1.660 motornih jaht. Gospodarska kriza in manjša kupna moč je privedla do stanja, ko plovilo predstavlja za večino populacije luksuz in s tem povezan strošek, zato si marsikdo ni mogel več privoščiti tak strošek in pričel se je trend prodaje plovil. Na primer v Marini Portorož je tako ostalo nekaj praznih privezov. V treh slovenskih marinah so konec avgusta 2016 v povprečju zabeležili za slabo desetino večji obisk kot v enakem obdobju prejšnje leto. V prihodnosti je pričakovati vsaj stabilen, morda naraščajoč trend izvajanja dejavnosti, povezane z Infrastrukturo za turizem in prosti čas, zaradi optimizma navtične industrije. Na podlagi ugotovljenih trendov dejavnosti Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov je prav tako moč domnevati, da bo trend vsaj stabilen. / Socio-ekonomski kazalci so bili izračunani na podlagi podatkov AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov v RS za leto 2016, katerih glavna SKD dejavnost je Dejavnost marin (SKD dejavnost: R93.291), ki je podrazred NACE razreda: R93.29.

V regiji je javno letališče za mednarodni zračni promet Portorož, ki je sestavni del sistema javnih letališč RS. Letališče je namenjeno za prevoz potnikov, za športne, turistične in poslovne polete. Prek letališča Portorož je bilo leta 2013 prepeljanih slabih 26.000, leta 2012 pa 22.500 potnikov. V prihodnosti je pričakovati naraščajoč trend izvajanja dejavnosti Zračni potniški promet, vključno s prometno infrastrukturo. Posebna lega letališča je velika priložnost za gospodarstvo v regiji, ki temelji tudi na turistični dejavnosti, hkrati pa lega pomeni tudi omejitve pri razvoju letališke infrastrukture. Že več let obstajajo težnje po širitvi območja letališča, kar se ne ujema najbolje s potrebami bližnjega Krajinskega parka Sečoveljske soline. V pripravi je DPN za letališče Portorož (načrt naj bi omogočal podaljšanje letališke steze, ploščad za obračanje in gradnjo hangarjev za poslovna letala). / Socio-ekonomski kazalci so bili izračunani na podlagi podatkov AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov v obalnih občinah za leto 2016, katerih glavni SKD dejavnosti sta Zračni potniški promet in Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu. Zaradi le enega poslovnega subjekta v dejavnosti Zračni potniški promet je bila ta dejavnost namreč združena s Spremljajočimi storitvenimi dejavnostmi v zračnem prometu, da ni prišlo do razkritja podatkov. Zato so bili socio-ekonomski kazalci analizirani pod Prometno infrastrukturo. / Pri dejavnosti Zračni potniški promet ne razpolagamo s podatki, na podlagi katerih bi lahko pripisali določene obremenitve. Zato tudi ni možno te dejavnosti povezati z deskriptorji.

Glavno slovensko pristanišče je koprsko tovorno pristanišče, ki leži na V. vseevropskem koridorju in predstavlja stičišče pomorskih in kopenskih prometnih poti. Poleg tega, da je koprsko pristanišče ključni del slovenskega prometnega sistema, ima velik pomen predvsem za države Srednje Evrope. Pretovor različnih vrst blaga poteka v koprskem pristanišču na 11-ih specializiranih pristaniških terminalih. Poleg teh deluje tudi potniški terminal. Skupni pretovor je od leta 2010 stalno naraščal. Leta 2017 je presegel 22,3 mio ton. Koprsko pristanišče je povezano s slovenskim železniškim omrežjem z enotirno železniško progo Koper–Divača. Precejšen del slovenske obale je urbaniziran z gosto javno prometno infrastrukturo. V regiji je javno letališče za mednarodni zračni promet Portorož. V prihodnosti je pričakovati naraščajoč trend izvajanja dejavnosti, povezanih s Prometno infrastrukturo. Glede na Uredbo o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (Uradni list RS, št. 48/11) je na slovenski obali pričakovati širitev pristaniške dejavnosti. Z gradnjo drugega tira železniške proge na odseku Divača–Koper pretovor v koprskem pristanišču lahko doseže 36,5 mio ton do leta 2030. / Socio-ekonomski kazalci so bili izračunani na podlagi podatkov AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov v obalnih občinah za leto 2016, katerih glavne SKD dejavnosti so Gradnja vodnih objektov, Pretovarjanje, Špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti, Skladiščenje, Gradnja cest, Gradnja železnic in podzemnih železnic, Gradnja mostov in predorov, Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu in Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu z Zračnim potniškim prometom. Zaradi le enega poslovnega subjekta v dejavnosti Zračni potniški promet je bila ta namreč združena s Spremljajočimi storitvenimi dejavnostmi v zračnem prometu. Poleg tega so zajeti vsi poslovni subjekti v RS, katerih glavna SKD dejavnost so Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu. V obalnih občinah sicer ni poslovnih subjektov, ki bi izvajali gradnjo infrastrukture pomorskega prometa kot glavno dejavnost Gradnja vodnih objektov. Prav tako ni poslovnih subjektov z glavno dejavnostjo Gradnja mostov in predorov. / Pri dejavnostih, povezanih z infrastrukturo kopenskega in zračnega prometa, ne razpolagamo s podatki, na podlagi katerih bi lahko pripisali določene obremenitve. Zato ni možno teh dejavnosti povezati z deskriptorji.

Kopenski promet zajema železniški in cestni promet, ki se delita na potniški in tovorni promet. Cestni in železniški promet sta odvisna tudi od pomorskega prometa. Slovenske železnice so leta 2017 prepeljale 64 % vsega tranzitnega blaga v Luki Koper. V pristanišče in iz njega je v tem letu peljalo 23.812 vlakov. Po cestah pa je proti pristanišču potovalo 305.262 tovornjakov. Prepustna in prevozna zmogljivost enotirne železniške proge Divača-Koper je bila pred modernizacijo 72 vlakov/dan oziroma 9,2 mio neto ton, z modernizacijo proge z izvlečnim tirom ENP Dekani-Koper pa bo 90 vlakov/dan oziroma 14 mio neto ton. Na nekaterih delih omrežja (smer Koper, mejni prehod Dragonja) nastajajo zgostitve prometa in zastoji. Dnevni obseg prometa na obstoječi cesti od Izole proti Piranu oziroma Portorožu presega zmogljivostni te ceste. Poleg tega dodatni promet v poletnih mesecih in koničnih dnevih še poslabša razmere in nastajajo večji zastoji. V prihodnosti je pričakovati nadaljevanje naraščajočega trenda izvajanja dejavnosti Kopenski potniški in tovorni promet. Z gradnjo drugega tira železniške proge na odseku Divača–Koper pretovor v koprskem pristanišču lahko doseže 36,5 mio ton do leta 2030 in 43,4 mio ton do leta 2040. Železnica lahko prevzame večji del novega tovora, in sicer 21,5 mio ton do leta 2030 in 24,9 mio ton do leta 2040. Rasel bo tudi promet na avtocesti, vendar z nižjo stopnjo rasti kot v primeru neizgradnje drugega tira (15,0 mio ton do leta 2030 in 18,5 mio ton do leta 2040). Poleg tega se predvideva povečanje cestnega prometa zaradi naraščajočega trenda v Turističnih in prostočasnih dejavnostih v širši regiji. / Socio-ekonomski kazalci so bili izračunani na podlagi podatkov AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov v obalnih občinah za leto 2016, katerih glavne SKD dejavnosti so Železniški potniški promet, Železniški tovorni promet, Mestni in primestni kopenski potniški promet, Obratovanje taksijev, Medkrajevni in drug cestni potniški promet ter Cestni tovorni promet. V obalnih občinah sicer ni poslovnih subjektov z glavno dejavnostjo Železniški potniški promet.

Potniški promet vključuje potniški in tovorni promet, vključno z gradnjo, popravili in vzdrževanjem. V Republiki Sloveniji poteka pomorski potniški promet preko pristanišč v Izoli, Piranu in v Kopru. V letih 2016 in 2017 je z ladjami potovalo skoraj 110.000 potnikov na leto. Pri pomorskem potniškem prometu gre večinoma za mednarodni promet. Večina potnikov, ki potuje prek slovenskih pristanišč, potuje na turističnih ladjah za križarjenje. Po slovenskem morju plujejo tovorne ladje v slovensko pristanišče v Kopru (približno 2.000 ladij na leto) in v italijanski pristanišči v Trstu in Tržiču. Hkrati pa tovorne ladje slovenskega pomorskega prevoznika plujejo tudi po vseh svetovnih morjih. Za izboljšavo varnosti plovbe in zmanjšanje nevarnosti nesreč na morju je bila leta 2004 sprejeta shema ločene plovbe. V Koprskem zalivu je tudi posebno območje določeno za sidranje. Potniški promet v slovenskem morju je močno odvisen od letnega časa. Število potnikov je največje v poletnih mesecih. Dejavnosti Pomorski potniški promet in Pomorski tovorni promet izkazujeta naraščajoč trend v obdobju 2010–2017 glede na število potnikov ter kapaciteto potniških in tovornih ladij, ki so vse večje. Za dejavnost Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov je značilnih več manjših podjetij, ki delujejo predvsem na področju načrtovanja, projektiranja in gradnje rekreacijskih plovil. Na območju Ladjedelnice Izola in v marinah Portorož, Izola in Koper se izvaja dejavnost vzdrževanja in popravljanja rekreacijskih in navtičnih plovil. Dejavnost se ne izvaja le ob morju, ampak tudi v drugih delih Slovenije. V prihodnosti je pričakovati naraščajoč trend izvajanja dejavnosti Pomorski potniški in tovorni promet. Naraščanje pomorskega tovornega prometa v slovenskem morju je pričakovati tudi zaradi predvidene širitve koprskega tovornega pristanišča. Na podlagi ugotovljenih trendov v dejavnosti Gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov (glede na vrednost proizvodnje, dodano vrednost in zaposlenost) in gospodarske rasti po krizi je moč domnevati, da bo trend naraščajoč. / Socio-ekonomski kazalci so bili izračunani na podlagi podatkov AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov v RS za leto 2016, katerih glavne SKD dejavnosti so Pomorski potniški promet in Pomorski tovorni promet ter Gradnja ladij in plavajočih konstrukcij, Proizvodnja čolnov za razvedrilo in šport ter Popravila in vzdrževanje ladij in čolnov.

Industrijska vloga je v zadnjih desetletjih postopno slabela zaradi propada ali zmanjšane proizvodnje nekdanjih gospodarskih velikanov v regiji, delno pa jo nadomeščajo nove dejavnosti, kot je na primer Univerza na Primorskem, rast Luke Koper in okrepljena turistična vloga v zadnjih desetletjih. Med 525 poslovnimi subjekti v sektorju Industrija se je pomembno osredotočiti na dejavnosti, ki bi lahko vplivale na okoljsko stanje morja. To so na primer dejavnosti z izpusti odpadne vode. V vplivnem območju slovenskega morja je bilo leta 2018 48 industrijskih naprav s skupno 132 registriranimi iztoki odpadnih voda. Največji del teh dejavnosti je povezan z turizmom (bazeni) ter industrijo v okolici Kopra, vključno z Luko Koper. Iz popisa iztokov odpadnih voda iz industrijskih naprav je razvidno, da mednjo sodi prehranska industrija (proizvodnja mesa, pijač, kruha in vina iz grozdja) ter proizvodnja elektronskih komponent in ključavnic/okovja. K dodani vrednosti in zaposlenosti sektorja Industrija sta leta 2016 največ prispevali dejavnosti Proizvodnja kovin in Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav. Na podlagi ugotovljenih trendov v Predelovalnih dejavnostih (glede na vrednost proizvodnje, dodano vrednost in zaposlenost) in gospodarske rasti po krizi je moč domnevati, da bo trend naraščajoč. / Socio-ekonomski kazalci so bili izračunani na podlagi podatkov AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov v obalnih občinah za leto 2016, katerih glavne SKD dejavnosti so Predelovalne dejavnosti. V sektor Industrija niso vključene dejavnosti Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev, Gradnja ladij in plavajočih konstrukcij, Proizvodnja čolnov za razvedrilo in šport, Popravila in vzdrževanje ladij in čolnov, ker so uvrščene v sektor Morsko ribištvo in marikultura oziroma sektor Pomorski promet.

Dejavnosti, povezane z Urbano uporabo, zajemajo dejavnosti, ki bi lahko bile pomembne predvsem iz vidika izpustov odpadne vode. Poleg tega so zajete vse druge dejavnosti, ki so posledica poselitve. V obalnih občinah je leta 2017 živelo 88.387 prebivalcev oziroma 4 % vseh prebivalcev Republike Slovenije. Za obalne občine je značilna veliko bolj gosta poselitev kot na območju celotne Republike Slovenije. Gostota prebivalcev v obalnih občinah je 230 prebivalcev na km2. V zadnjih desetletjih je vse bolj izrazit pojav litoralizacije oz. proces zgoščanja prebivalstva in dejavnosti v ozkem obalnem pasu. Manj kot 25 % obale je še v naravnem stanju, preostali del obale pa je spremenjen zaradi različnih človekovih dejavnosti. V prispevnih površinah slovenskega morja deluje 23 komunalnih čistilnih naprav, od katerih tri opravljajo terciarno čiščenje, vse ostale pa sekundarno. Iz popisa iztokov odpadnih voda iz industrijskih naprav v vplivnem območju slovenskega morja je razvidno, da so med njimi tudi dejavnosti Oskrba z vodo in ravnanje z odplakami ter Zdravstvo. Poselitev v obalnih občinah se med letom ne spreminja. Izjema so turisti, katerih število se v poletnih mesecih poveča. Poleti se skupno število prebivalcev zaradi prihoda turistov zviša za skoraj 2-krat v primerjavi z zimskimi meseci. Za število prebivalcev v obalnih občinah je bil v obdobju 2010–2017 značilen naraščajoč trend. Za obdobje od leta 2017 do leta 2030 se predvideva, da bo število prebivalcev v obalnih občinah postopno naraščalo. Število prebivalcev naj bi se s 88.387 prebivalcev povečalo na okoli 89.000 prebivalcev, to je za približno 1 %. V prihodnosti je pričakovati naraščajoč trend izvajanja dejavnosti, povezanih z Urbano uporabo. / Socio-ekonomski kazalci so bili izračunani na podlagi podatkov AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov v obalnih občinah za leto 2016, katerih glavne SKD dejavnosti so Oskrba z vodo in ravnanje z odplakami ter Zdravstvo in socialno varstvo.

V obalni regiji so registrirana tri odlagališča odpadkov, s katerimi upravljajo komunalna podjetja v obalnih občinah (del odlagališč je zaprt, del odlagališč pa je v zapiranju). Skupno je na vplivnem območju slovenskega morja zabeleženih kar 432 divjih odlagališč, od tega skoraj 80 % v Mestni občini Koper. Iz popisa iztokov odpadnih voda iz industrijskih naprav je razvidno, da so med njimi tudi dejavnosti Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi, pa tudi Pridobivanje sekundarnih surovin (demontaža odpadkih naprav). Na slovenski obali in na morju opravljajo odstranjevanje in čiščenje odpadkov država, občine (občasno), imetniki vodnih pravic (npr. upravljavci pristanišč), nekateri upravljavci zavarovanih območij in nekatere nevladne organizacije (občasno, z organizacijo čistilnih akcij). S 1. 1. 2016 je Ministrstvo za okolje in prostor izvedlo prehod Sektorja za varovanje obalnega morja na Upravo RS za pomorstvo. Nalogo čiščenja obalne linije morja je v obdobju 2016–2018 izvajal za Direkcijo RS za vode koncesionar izvajanja javne službe, VGP Drava Ptuj. Čiščenje odpadkov z obalne linije poteka ročno. Čiščenje odpadkov z morske površine poteka z uporabo ekološkega plovila in obsega odstranjevanje večjih predmetov in odpadkov, ki lahko predstavljajo nevarnost za plovila (po potrebi). Leta 2016 je v obalnih občinah nastalo 54.868 ton komunalnih odpadkov, od tega jih je bilo zbranih 43.520 ton. Podatki o količini odloženih odpadkov za leto 2016 niso na voljo. Trend izvajanja dejavnosti Ravnanje z odpadki in odstranjevanje je bil glede na količine nastalih in zbranih komunalnih odpadkov v obalnih občinah v obdobju 2010–2016 naraščajoč, vendar pa se delež odloženih komunalnih odpadkov stalno zmanjšuje. V prihodnosti je verjetno še pričakovati nadaljevanje naraščajočega trenda izvajanja dejavnosti Ravnanje z odpadki in odstranjevanje. / Socio-ekonomski kazalci so bili izračunani na podlagi podatkov AJPES iz letnih poročil poslovnih subjektov v obalnih občinah za leto 2016, katerih glavne SKD dejavnosti so Zbiranje in odvoz odpadkov in Ravnanje z odpadki, Pridobivanje sekundarnih surovin ter Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki.