Member State report / Art11 / 2020 / D10 / Slovenia / Mediterranean: Adriatic Sea
| Report type | Member State report to Commission |
| MSFD Article | Art. 11 Monitoring programmes (and Art. 17 updates) |
| Report due | 2020-10-15 |
| GES Descriptor | D10 Litter |
| Member State | Slovenia |
| Region/subregion | Mediterranean: Adriatic Sea |
| Reported by | Inštitut za vode Republike Slovenije/ Institute for water of the Republic of Slovenia |
| Report date | 2021-05-28 |
| Report access |
Descriptor |
D10 |
D10 |
D10 |
D10 |
D10 |
|---|---|---|---|---|---|
Monitoring strategy description |
Strategija Monitoring morskih odpadkov se navezuje na deskriptor kakovosti Morski odpadki (D10), ki naslavlja pritisk človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa odpadkov (makro- in mikroodpadkov) v morsko okolje. Skladno s tem strategija Monitoring morskih odpadkov (D10) naslavlja spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih z vnosom odpadkov, posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z morskimi odpadki, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D10.
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da so glavni potencialni viri za vnos makro in mikroodpadkov v morsko okolje naslednje človekove dejavnosti: gospodarski in športni ribolov, nabiranje lupinarjev, marikultura, pomorski promet (plovba), turizem in prostočasne dejavnosti, kmetijstvo ter komunalna in industrijska uporaba, prav tako pa pomemben potencialni vir odpadkov v morsko okolje predstavlja vnos z vodotoki. Pri vnosu odpadkov v morskih vodah v pristojnosti R Slovenije je pomemben tudi vidik čezmejnega obremenjevanja (vnos odpadkov z južnejših delov Jadranskega morja).
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da je stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti Morski odpadki (D10) slabo. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti D10 in določena sta bila naslednja okoljska cilja: D10C1 in D10C2.
Glede na to, da iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da se v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, in na obali odpadki pojavljajo v takšni meri, da je zaznana preobremenjenost morskega okolja z odpadki, so bili v NUMO 2017-2021 določeni ukrepi, ki se nanašajo na morske odpadke.
Namen strategije Monitoring morskih odpadkov (D10) je spremljanje izbranih elementov in pripadajočih parametrov za oceno stanja in oceno doseganja okoljskih ciljev v okviru deskriptorja D10 (Morski odpadki) na način, da se spremlja sestavo ter količino odpadkov in mikroodpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in morskem dnu, količine mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali (spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju) ter vpliva odpadkov na živali v obliki spremljanja poškodb morskih živali zaradi odpadkov
|
Strategija Monitoring morskih odpadkov se navezuje na deskriptor kakovosti Morski odpadki (D10), ki naslavlja pritisk človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa odpadkov (makro- in mikroodpadkov) v morsko okolje. Skladno s tem strategija Monitoring morskih odpadkov (D10) naslavlja spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih z vnosom odpadkov, posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z morskimi odpadki, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D10.
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da so glavni potencialni viri za vnos makro in mikroodpadkov v morsko okolje naslednje človekove dejavnosti: gospodarski in športni ribolov, nabiranje lupinarjev, marikultura, pomorski promet (plovba), turizem in prostočasne dejavnosti, kmetijstvo ter komunalna in industrijska uporaba, prav tako pa pomemben potencialni vir odpadkov v morsko okolje predstavlja vnos z vodotoki. Pri vnosu odpadkov v morskih vodah v pristojnosti R Slovenije je pomemben tudi vidik čezmejnega obremenjevanja (vnos odpadkov z južnejših delov Jadranskega morja).
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da je stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti Morski odpadki (D10) slabo. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti D10 in določena sta bila naslednja okoljska cilja: D10C1 in D10C2.
Glede na to, da iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da se v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, in na obali odpadki pojavljajo v takšni meri, da je zaznana preobremenjenost morskega okolja z odpadki, so bili v NUMO 2017-2021 določeni ukrepi, ki se nanašajo na morske odpadke.
Namen strategije Monitoring morskih odpadkov (D10) je spremljanje izbranih elementov in pripadajočih parametrov za oceno stanja in oceno doseganja okoljskih ciljev v okviru deskriptorja D10 (Morski odpadki) na način, da se spremlja sestavo ter količino odpadkov in mikroodpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in morskem dnu, količine mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali (spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju) ter vpliva odpadkov na živali v obliki spremljanja poškodb morskih živali zaradi odpadkov
|
Strategija Monitoring morskih odpadkov se navezuje na deskriptor kakovosti Morski odpadki (D10), ki naslavlja pritisk človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa odpadkov (makro- in mikroodpadkov) v morsko okolje. Skladno s tem strategija Monitoring morskih odpadkov (D10) naslavlja spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih z vnosom odpadkov, posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z morskimi odpadki, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D10.
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da so glavni potencialni viri za vnos makro in mikroodpadkov v morsko okolje naslednje človekove dejavnosti: gospodarski in športni ribolov, nabiranje lupinarjev, marikultura, pomorski promet (plovba), turizem in prostočasne dejavnosti, kmetijstvo ter komunalna in industrijska uporaba, prav tako pa pomemben potencialni vir odpadkov v morsko okolje predstavlja vnos z vodotoki. Pri vnosu odpadkov v morskih vodah v pristojnosti R Slovenije je pomemben tudi vidik čezmejnega obremenjevanja (vnos odpadkov z južnejših delov Jadranskega morja).
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da je stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti Morski odpadki (D10) slabo. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti D10 in določena sta bila naslednja okoljska cilja: D10C1 in D10C2.
Glede na to, da iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da se v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, in na obali odpadki pojavljajo v takšni meri, da je zaznana preobremenjenost morskega okolja z odpadki, so bili v NUMO 2017-2021 določeni ukrepi, ki se nanašajo na morske odpadke.
Namen strategije Monitoring morskih odpadkov (D10) je spremljanje izbranih elementov in pripadajočih parametrov za oceno stanja in oceno doseganja okoljskih ciljev v okviru deskriptorja D10 (Morski odpadki) na način, da se spremlja sestavo ter količino odpadkov in mikroodpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in morskem dnu, količine mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali (spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju) ter vpliva odpadkov na živali v obliki spremljanja poškodb morskih živali zaradi odpadkov
|
Strategija Monitoring morskih odpadkov se navezuje na deskriptor kakovosti Morski odpadki (D10), ki naslavlja pritisk človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa odpadkov (makro- in mikroodpadkov) v morsko okolje. Skladno s tem strategija Monitoring morskih odpadkov (D10) naslavlja spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih z vnosom odpadkov, posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z morskimi odpadki, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D10.
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da so glavni potencialni viri za vnos makro in mikroodpadkov v morsko okolje naslednje človekove dejavnosti: gospodarski in športni ribolov, nabiranje lupinarjev, marikultura, pomorski promet (plovba), turizem in prostočasne dejavnosti, kmetijstvo ter komunalna in industrijska uporaba, prav tako pa pomemben potencialni vir odpadkov v morsko okolje predstavlja vnos z vodotoki. Pri vnosu odpadkov v morskih vodah v pristojnosti R Slovenije je pomemben tudi vidik čezmejnega obremenjevanja (vnos odpadkov z južnejših delov Jadranskega morja).
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da je stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti Morski odpadki (D10) slabo. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti D10 in določena sta bila naslednja okoljska cilja: D10C1 in D10C2.
Glede na to, da iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da se v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, in na obali odpadki pojavljajo v takšni meri, da je zaznana preobremenjenost morskega okolja z odpadki, so bili v NUMO 2017-2021 določeni ukrepi, ki se nanašajo na morske odpadke.
Namen strategije Monitoring morskih odpadkov (D10) je spremljanje izbranih elementov in pripadajočih parametrov za oceno stanja in oceno doseganja okoljskih ciljev v okviru deskriptorja D10 (Morski odpadki) na način, da se spremlja sestavo ter količino odpadkov in mikroodpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in morskem dnu, količine mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali (spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju) ter vpliva odpadkov na živali v obliki spremljanja poškodb morskih živali zaradi odpadkov
|
Strategija Monitoring morskih odpadkov se navezuje na deskriptor kakovosti Morski odpadki (D10), ki naslavlja pritisk človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa odpadkov (makro- in mikroodpadkov) v morsko okolje. Skladno s tem strategija Monitoring morskih odpadkov (D10) naslavlja spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih z vnosom odpadkov, posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z morskimi odpadki, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D10.
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da so glavni potencialni viri za vnos makro in mikroodpadkov v morsko okolje naslednje človekove dejavnosti: gospodarski in športni ribolov, nabiranje lupinarjev, marikultura, pomorski promet (plovba), turizem in prostočasne dejavnosti, kmetijstvo ter komunalna in industrijska uporaba, prav tako pa pomemben potencialni vir odpadkov v morsko okolje predstavlja vnos z vodotoki. Pri vnosu odpadkov v morskih vodah v pristojnosti R Slovenije je pomemben tudi vidik čezmejnega obremenjevanja (vnos odpadkov z južnejših delov Jadranskega morja).
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da je stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti Morski odpadki (D10) slabo. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti D10 in določena sta bila naslednja okoljska cilja: D10C1 in D10C2.
Glede na to, da iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da se v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, in na obali odpadki pojavljajo v takšni meri, da je zaznana preobremenjenost morskega okolja z odpadki, so bili v NUMO 2017-2021 določeni ukrepi, ki se nanašajo na morske odpadke.
Namen strategije Monitoring morskih odpadkov (D10) je spremljanje izbranih elementov in pripadajočih parametrov za oceno stanja in oceno doseganja okoljskih ciljev v okviru deskriptorja D10 (Morski odpadki) na način, da se spremlja sestavo ter količino odpadkov in mikroodpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in morskem dnu, količine mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali (spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju) ter vpliva odpadkov na živali v obliki spremljanja poškodb morskih živali zaradi odpadkov
|
Coverage of GES criteria |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Gaps and plans |
Glede na to, da iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da se v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, in na obali odpadki pojavljajo v takšni meri, da je zaznana preobremenjenost morskega okolja z odpadki, so bili v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi, ki se nanašajo na morske odpadke. Za strategijo Monitoring morskih odpadkov (D10) so pomembni naslednji ukrepi: D1-D11: TU5(1a) Spremljanje stanja morskega okolja, D1-D11: TU8(1b) Informiranje, ozaveščanje in izobraževanje javnosti o upravljanju z vodami (aktivnost: pripravi se predlog vsebine za vključitev problematike morskih odpadkov v izobraževalni sistem in ozaveščanje javnosti), D1-D11: TU9(1b) Razvoj meril in metodologij na področju dobrega okoljskega stanja morskega okolja ter ukrep D1-D11: TU10(1b) Prilagoditev spremljanja stanja morskega okolja, D10: TU1(1a) Preprečevanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov, D10: TU2(1a) Preprečevanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz pomorskih virov, D10: TU3(1a) Odstranjevanje ali čiščenje že obstoječih morskih odpadkov, D10: TU4(1b) Zmanjševanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov, D10: TU5(1b) Implementacija Direktive 2000/59/ES v povezavi z MARPOL Aneks V – ravnanje z odpadki z ladij, D10: DU1(2a) Vzpostavitev sistema zbiranja naključno ujetih odpadkov v ribiških mrežah in zbiranje odpadne ribiške opreme (»FishingFor Litter«), D10: DU2(2a) Zmanjšanje vnosa odpadkov (vključno z mikroplastiko) v vode in D10: DU3(2a) Priprava načrta za okoljsko sprejemljivo ravnanje z odpadki iz dejavnosti gojenja školjk in ribogojnic.
Na podlagi začetne presoje je bilo ugotovljeno, da bo za doseganje dobrega stanja morskega okolja glede morskih odpadkov potreben učinkovit odziv na (pod) regionalni ravni, saj je pri vnosu odpadkov v morsko okolje v pristojnosti R Slovenije pomemben tudi vidik čezmejnega obremenjevanja. Kot predlog za rešitev problematike je bil v okviru uveljavljanja 15. člena ODMS (Priporočila za ukrepe Skupnosti) predlagano ukrepanje na (pod)regionalni ravni, ki je predvideno z ukrepom iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 D10: TU4(1b) Zmanjševanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov, v okviru katerega je predvidena aktivnost: Izvajanje Regionalnega akcijskega načrta za ravnanje z morskimi odpadki – ukrep št. 20.
|
Glede na to, da iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da se v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, in na obali odpadki pojavljajo v takšni meri, da je zaznana preobremenjenost morskega okolja z odpadki, so bili v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi, ki se nanašajo na morske odpadke. Za strategijo Monitoring morskih odpadkov (D10) so pomembni naslednji ukrepi: D1-D11: TU5(1a) Spremljanje stanja morskega okolja, D1-D11: TU8(1b) Informiranje, ozaveščanje in izobraževanje javnosti o upravljanju z vodami (aktivnost: pripravi se predlog vsebine za vključitev problematike morskih odpadkov v izobraževalni sistem in ozaveščanje javnosti), D1-D11: TU9(1b) Razvoj meril in metodologij na področju dobrega okoljskega stanja morskega okolja ter ukrep D1-D11: TU10(1b) Prilagoditev spremljanja stanja morskega okolja, D10: TU1(1a) Preprečevanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov, D10: TU2(1a) Preprečevanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz pomorskih virov, D10: TU3(1a) Odstranjevanje ali čiščenje že obstoječih morskih odpadkov, D10: TU4(1b) Zmanjševanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov, D10: TU5(1b) Implementacija Direktive 2000/59/ES v povezavi z MARPOL Aneks V – ravnanje z odpadki z ladij, D10: DU1(2a) Vzpostavitev sistema zbiranja naključno ujetih odpadkov v ribiških mrežah in zbiranje odpadne ribiške opreme (»FishingFor Litter«), D10: DU2(2a) Zmanjšanje vnosa odpadkov (vključno z mikroplastiko) v vode in D10: DU3(2a) Priprava načrta za okoljsko sprejemljivo ravnanje z odpadki iz dejavnosti gojenja školjk in ribogojnic.
Na podlagi začetne presoje je bilo ugotovljeno, da bo za doseganje dobrega stanja morskega okolja glede morskih odpadkov potreben učinkovit odziv na (pod) regionalni ravni, saj je pri vnosu odpadkov v morsko okolje v pristojnosti R Slovenije pomemben tudi vidik čezmejnega obremenjevanja. Kot predlog za rešitev problematike je bil v okviru uveljavljanja 15. člena ODMS (Priporočila za ukrepe Skupnosti) predlagano ukrepanje na (pod)regionalni ravni, ki je predvideno z ukrepom iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 D10: TU4(1b) Zmanjševanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov, v okviru katerega je predvidena aktivnost: Izvajanje Regionalnega akcijskega načrta za ravnanje z morskimi odpadki – ukrep št. 20.
|
Glede na to, da iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da se v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, in na obali odpadki pojavljajo v takšni meri, da je zaznana preobremenjenost morskega okolja z odpadki, so bili v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi, ki se nanašajo na morske odpadke. Za strategijo Monitoring morskih odpadkov (D10) so pomembni naslednji ukrepi: D1-D11: TU5(1a) Spremljanje stanja morskega okolja, D1-D11: TU8(1b) Informiranje, ozaveščanje in izobraževanje javnosti o upravljanju z vodami (aktivnost: pripravi se predlog vsebine za vključitev problematike morskih odpadkov v izobraževalni sistem in ozaveščanje javnosti), D1-D11: TU9(1b) Razvoj meril in metodologij na področju dobrega okoljskega stanja morskega okolja ter ukrep D1-D11: TU10(1b) Prilagoditev spremljanja stanja morskega okolja, D10: TU1(1a) Preprečevanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov, D10: TU2(1a) Preprečevanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz pomorskih virov, D10: TU3(1a) Odstranjevanje ali čiščenje že obstoječih morskih odpadkov, D10: TU4(1b) Zmanjševanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov, D10: TU5(1b) Implementacija Direktive 2000/59/ES v povezavi z MARPOL Aneks V – ravnanje z odpadki z ladij, D10: DU1(2a) Vzpostavitev sistema zbiranja naključno ujetih odpadkov v ribiških mrežah in zbiranje odpadne ribiške opreme (»FishingFor Litter«), D10: DU2(2a) Zmanjšanje vnosa odpadkov (vključno z mikroplastiko) v vode in D10: DU3(2a) Priprava načrta za okoljsko sprejemljivo ravnanje z odpadki iz dejavnosti gojenja školjk in ribogojnic.
Na podlagi začetne presoje je bilo ugotovljeno, da bo za doseganje dobrega stanja morskega okolja glede morskih odpadkov potreben učinkovit odziv na (pod) regionalni ravni, saj je pri vnosu odpadkov v morsko okolje v pristojnosti R Slovenije pomemben tudi vidik čezmejnega obremenjevanja. Kot predlog za rešitev problematike je bil v okviru uveljavljanja 15. člena ODMS (Priporočila za ukrepe Skupnosti) predlagano ukrepanje na (pod)regionalni ravni, ki je predvideno z ukrepom iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 D10: TU4(1b) Zmanjševanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov, v okviru katerega je predvidena aktivnost: Izvajanje Regionalnega akcijskega načrta za ravnanje z morskimi odpadki – ukrep št. 20.
|
Glede na to, da iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da se v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, in na obali odpadki pojavljajo v takšni meri, da je zaznana preobremenjenost morskega okolja z odpadki, so bili v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi, ki se nanašajo na morske odpadke. Za strategijo Monitoring morskih odpadkov (D10) so pomembni naslednji ukrepi: D1-D11: TU5(1a) Spremljanje stanja morskega okolja, D1-D11: TU8(1b) Informiranje, ozaveščanje in izobraževanje javnosti o upravljanju z vodami (aktivnost: pripravi se predlog vsebine za vključitev problematike morskih odpadkov v izobraževalni sistem in ozaveščanje javnosti), D1-D11: TU9(1b) Razvoj meril in metodologij na področju dobrega okoljskega stanja morskega okolja ter ukrep D1-D11: TU10(1b) Prilagoditev spremljanja stanja morskega okolja, D10: TU1(1a) Preprečevanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov, D10: TU2(1a) Preprečevanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz pomorskih virov, D10: TU3(1a) Odstranjevanje ali čiščenje že obstoječih morskih odpadkov, D10: TU4(1b) Zmanjševanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov, D10: TU5(1b) Implementacija Direktive 2000/59/ES v povezavi z MARPOL Aneks V – ravnanje z odpadki z ladij, D10: DU1(2a) Vzpostavitev sistema zbiranja naključno ujetih odpadkov v ribiških mrežah in zbiranje odpadne ribiške opreme (»FishingFor Litter«), D10: DU2(2a) Zmanjšanje vnosa odpadkov (vključno z mikroplastiko) v vode in D10: DU3(2a) Priprava načrta za okoljsko sprejemljivo ravnanje z odpadki iz dejavnosti gojenja školjk in ribogojnic.
Na podlagi začetne presoje je bilo ugotovljeno, da bo za doseganje dobrega stanja morskega okolja glede morskih odpadkov potreben učinkovit odziv na (pod) regionalni ravni, saj je pri vnosu odpadkov v morsko okolje v pristojnosti R Slovenije pomemben tudi vidik čezmejnega obremenjevanja. Kot predlog za rešitev problematike je bil v okviru uveljavljanja 15. člena ODMS (Priporočila za ukrepe Skupnosti) predlagano ukrepanje na (pod)regionalni ravni, ki je predvideno z ukrepom iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 D10: TU4(1b) Zmanjševanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov, v okviru katerega je predvidena aktivnost: Izvajanje Regionalnega akcijskega načrta za ravnanje z morskimi odpadki – ukrep št. 20.
|
Glede na to, da iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da se v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, in na obali odpadki pojavljajo v takšni meri, da je zaznana preobremenjenost morskega okolja z odpadki, so bili v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi, ki se nanašajo na morske odpadke. Za strategijo Monitoring morskih odpadkov (D10) so pomembni naslednji ukrepi: D1-D11: TU5(1a) Spremljanje stanja morskega okolja, D1-D11: TU8(1b) Informiranje, ozaveščanje in izobraževanje javnosti o upravljanju z vodami (aktivnost: pripravi se predlog vsebine za vključitev problematike morskih odpadkov v izobraževalni sistem in ozaveščanje javnosti), D1-D11: TU9(1b) Razvoj meril in metodologij na področju dobrega okoljskega stanja morskega okolja ter ukrep D1-D11: TU10(1b) Prilagoditev spremljanja stanja morskega okolja, D10: TU1(1a) Preprečevanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov, D10: TU2(1a) Preprečevanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz pomorskih virov, D10: TU3(1a) Odstranjevanje ali čiščenje že obstoječih morskih odpadkov, D10: TU4(1b) Zmanjševanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov, D10: TU5(1b) Implementacija Direktive 2000/59/ES v povezavi z MARPOL Aneks V – ravnanje z odpadki z ladij, D10: DU1(2a) Vzpostavitev sistema zbiranja naključno ujetih odpadkov v ribiških mrežah in zbiranje odpadne ribiške opreme (»FishingFor Litter«), D10: DU2(2a) Zmanjšanje vnosa odpadkov (vključno z mikroplastiko) v vode in D10: DU3(2a) Priprava načrta za okoljsko sprejemljivo ravnanje z odpadki iz dejavnosti gojenja školjk in ribogojnic.
Na podlagi začetne presoje je bilo ugotovljeno, da bo za doseganje dobrega stanja morskega okolja glede morskih odpadkov potreben učinkovit odziv na (pod) regionalni ravni, saj je pri vnosu odpadkov v morsko okolje v pristojnosti R Slovenije pomemben tudi vidik čezmejnega obremenjevanja. Kot predlog za rešitev problematike je bil v okviru uveljavljanja 15. člena ODMS (Priporočila za ukrepe Skupnosti) predlagano ukrepanje na (pod)regionalni ravni, ki je predvideno z ukrepom iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 D10: TU4(1b) Zmanjševanje vnosa odpadkov v morsko okolje iz kopenskih virov, v okviru katerega je predvidena aktivnost: Izvajanje Regionalnega akcijskega načrta za ravnanje z morskimi odpadki – ukrep št. 20.
|
Related targets |
|||||
Coverage of targets |
|||||
Related measures |
|||||
Coverage of measures |
|||||
Related monitoring programmes |
|
|
|
|
|
Programme code |
SI-D10-01 |
SI-D10-01 |
SI-D10-02 |
SI-D10-02 |
SI-D10-02 |
Programme name |
Monitoring odpadkov |
Monitoring odpadkov |
Monitoring mikroodpadkov |
Monitoring mikroodpadkov |
Monitoring mikroodpadkov |
Update type |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
New programme |
New programme |
New programme |
Old programme codes |
|
|
|||
Programme description |
Program Monitoring odpadkov se nanaša na spremljanje odpadkov v morskem okolju na način, da se spremlja stopnjo pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter stanje in vpliv (angl. state/impact) na morsko okolje, v povezavi z vnosom odpadkov, z ustrezno razporeditvijo lokacij vzorčnih mest in frekvence vzorčenja pa je mogoče prisotnost odpadkov v morskem okolju interpretirati tudi z vidika potencialnega vira vnosa, s čimer se posredno spremlja tudi stopnjo pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring odpadkov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z morskimi odpadki, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za Deskriptor D10.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o sestavi, količini in prostorski razporeditvi odpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu z namenom opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju. Pri tem so odpadki razvrščeni v naslednje kategorije: umetni polimerni materiali; guma; tkanina/tekstil; papir/karton; obdelan/predelan les; kovina; steklo/keramika; kemikalije in neopredeljeni odpadki,
- zbiranje podatkov o številu osebkov vsake vrste morskih živali, to so vrste ptic, sesalcev ali plazilcev, ki so ogrožene zaradi odpadkov (npr. zapletanje, druge vrste poškodb, umrljivost ali zdravstveni učinki) z namenom opredeliti stanje in vpliv morskih odpadkov na organizme.
- z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se ugotovljena sestava, količina in prostorska razporeditev odpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in v sedimentu morskega dna interpretirajo tudi z vidika vira vnosa odpadkov v morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru.
Cilj programa:
S programom Monitoring odpadkov spremljamo doseganje okoljskega cilja D10C1, opredeljenega v presoji stanja: »Zmanjšanje količin odpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu z ukrepi za boljše upravljanje z odpadki v regiji pri virih onesnaženja.«
Zakonodajni okvir programa:
Monitoring se izvaja na podlagi določb Okvirne direktive o morski strategiji (56/2008/ES, zadnjič spremenjene 17. maja 2017) in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standar
|
Program Monitoring odpadkov se nanaša na spremljanje odpadkov v morskem okolju na način, da se spremlja stopnjo pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter stanje in vpliv (angl. state/impact) na morsko okolje, v povezavi z vnosom odpadkov, z ustrezno razporeditvijo lokacij vzorčnih mest in frekvence vzorčenja pa je mogoče prisotnost odpadkov v morskem okolju interpretirati tudi z vidika potencialnega vira vnosa, s čimer se posredno spremlja tudi stopnjo pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring odpadkov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z morskimi odpadki, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za Deskriptor D10.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o sestavi, količini in prostorski razporeditvi odpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu z namenom opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju. Pri tem so odpadki razvrščeni v naslednje kategorije: umetni polimerni materiali; guma; tkanina/tekstil; papir/karton; obdelan/predelan les; kovina; steklo/keramika; kemikalije in neopredeljeni odpadki,
- zbiranje podatkov o številu osebkov vsake vrste morskih živali, to so vrste ptic, sesalcev ali plazilcev, ki so ogrožene zaradi odpadkov (npr. zapletanje, druge vrste poškodb, umrljivost ali zdravstveni učinki) z namenom opredeliti stanje in vpliv morskih odpadkov na organizme.
- z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se ugotovljena sestava, količina in prostorska razporeditev odpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in v sedimentu morskega dna interpretirajo tudi z vidika vira vnosa odpadkov v morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru.
Cilj programa:
S programom Monitoring odpadkov spremljamo doseganje okoljskega cilja D10C1, opredeljenega v presoji stanja: »Zmanjšanje količin odpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu z ukrepi za boljše upravljanje z odpadki v regiji pri virih onesnaženja.«
Zakonodajni okvir programa:
Monitoring se izvaja na podlagi določb Okvirne direktive o morski strategiji (56/2008/ES, zadnjič spremenjene 17. maja 2017) in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standar
|
Program Monitoring mikroodpadkov se nanaša na spremljanje mikroodpadkov v morskem okolju na način, da se spremlja stopnjo pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), povezano z vnosom odpadkov, z ustrezno razporeditvijo lokacij vzorčnih mest in frekvence vzorčenja pa je mogoče prisotnost mikroodpadkov v morskem okolju interpretirati tudi z vidika potencialnega vira vnosa, s čimer se posredno spremlja tudi stopnjo pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring mikroodpadkov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z morskimi odpadki, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D10.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o sestavi, količini in prostorski razporeditvi mikroodpadkov (delci < 5 mm) na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in v sedimentu morskega dna z namenom opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju. Pri tem so mikroodpadki razvrščeni v naslednje kategoriji: „umetni polimerni materiali“ in „drugo“;
- zbiranje podatkov o količini mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali, z namenom
opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju, pri čemer so odpadki razvrščeni v kategoriji
»umetni polimerni materiali« in »drugo«.
- z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na
podlagi katerih se ugotovljena sestava, količina in prostorska razporeditev mikroodpadkov na
obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in v sedimentu morskega dna interpretirajo tudi z
vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru.
Cilj programa:
S programom Monitoring mikroodpadkov spremljamo doseganje okoljskega cilja D10C2,
opredeljenega v presoji stanja: »Ohranjanje oziroma zmanjševanje količin mikroplastike v površinskem
sloju vodnega stolpca.«
Zakonodajni okvir programa:
Monitoring se izvaja na podlagi določb Okvirne direktive o morski strategiji (56/2008/ES, zadnjič
spremenjene 17. maja 2017) in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU.
|
Program Monitoring mikroodpadkov se nanaša na spremljanje mikroodpadkov v morskem okolju na način, da se spremlja stopnjo pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), povezano z vnosom odpadkov, z ustrezno razporeditvijo lokacij vzorčnih mest in frekvence vzorčenja pa je mogoče prisotnost mikroodpadkov v morskem okolju interpretirati tudi z vidika potencialnega vira vnosa, s čimer se posredno spremlja tudi stopnjo pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring mikroodpadkov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z morskimi odpadki, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D10.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o sestavi, količini in prostorski razporeditvi mikroodpadkov (delci < 5 mm) na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in v sedimentu morskega dna z namenom opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju. Pri tem so mikroodpadki razvrščeni v naslednje kategoriji: „umetni polimerni materiali“ in „drugo“;
- zbiranje podatkov o količini mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali, z namenom
opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju, pri čemer so odpadki razvrščeni v kategoriji
»umetni polimerni materiali« in »drugo«.
- z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na
podlagi katerih se ugotovljena sestava, količina in prostorska razporeditev mikroodpadkov na
obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in v sedimentu morskega dna interpretirajo tudi z
vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru.
Cilj programa:
S programom Monitoring mikroodpadkov spremljamo doseganje okoljskega cilja D10C2,
opredeljenega v presoji stanja: »Ohranjanje oziroma zmanjševanje količin mikroplastike v površinskem
sloju vodnega stolpca.«
Zakonodajni okvir programa:
Monitoring se izvaja na podlagi določb Okvirne direktive o morski strategiji (56/2008/ES, zadnjič
spremenjene 17. maja 2017) in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU.
|
Program Monitoring mikroodpadkov se nanaša na spremljanje mikroodpadkov v morskem okolju na način, da se spremlja stopnjo pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), povezano z vnosom odpadkov, z ustrezno razporeditvijo lokacij vzorčnih mest in frekvence vzorčenja pa je mogoče prisotnost mikroodpadkov v morskem okolju interpretirati tudi z vidika potencialnega vira vnosa, s čimer se posredno spremlja tudi stopnjo pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring mikroodpadkov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z morskimi odpadki, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D10.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o sestavi, količini in prostorski razporeditvi mikroodpadkov (delci < 5 mm) na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in v sedimentu morskega dna z namenom opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju. Pri tem so mikroodpadki razvrščeni v naslednje kategoriji: „umetni polimerni materiali“ in „drugo“;
- zbiranje podatkov o količini mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali, z namenom
opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju, pri čemer so odpadki razvrščeni v kategoriji
»umetni polimerni materiali« in »drugo«.
- z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na
podlagi katerih se ugotovljena sestava, količina in prostorska razporeditev mikroodpadkov na
obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in v sedimentu morskega dna interpretirajo tudi z
vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru.
Cilj programa:
S programom Monitoring mikroodpadkov spremljamo doseganje okoljskega cilja D10C2,
opredeljenega v presoji stanja: »Ohranjanje oziroma zmanjševanje količin mikroplastike v površinskem
sloju vodnega stolpca.«
Zakonodajni okvir programa:
Monitoring se izvaja na podlagi določb Okvirne direktive o morski strategiji (56/2008/ES, zadnjič
spremenjene 17. maja 2017) in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU.
|
Monitoring purpose |
|
|
|
|
|
Other policies and conventions |
|||||
Regional cooperation - coordinating body |
|||||
Regional cooperation - countries involved |
|||||
Regional cooperation - implementation level |
|||||
Monitoring details |
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring odpadkov nanaša na element meril Odpadki (razen mikroodpadkov), ki so razvrščeni v naslednje kategorije: umetni polimerni materiali, guma, tkanina/tekstil, papir/karton, obdelan/predelan les, kovina, steklo/keramika, kemikalije, neopredeljeni in živilski odpadki ter merilo Sestava, količina in prostorska razporeditev odpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu (D10C1) ter element meril Vrste ptic, sesalcev, plazilcev, rib ali nevretenčarjev, ki so ogrožene zaradi odpadkov in merilo Število osebkov vsake vrste, na katere imajo odpadki škodljiv vpliv (D10C4). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje, stopnjo pritiska v morskem okolju ter posredno tudi stopnja pritiska pri viru.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring odpadkov nanaša na element meril Odpadki (razen mikroodpadkov), ki so razvrščeni v naslednje kategorije: umetni polimerni materiali, guma, tkanina/tekstil, papir/karton, obdelan/predelan les, kovina, steklo/keramika, kemikalije, neopredeljeni in živilski odpadki ter merilo Sestava, količina in prostorska razporeditev odpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu (D10C1) ter element meril Vrste ptic, sesalcev, plazilcev, rib ali nevretenčarjev, ki so ogrožene zaradi odpadkov in merilo Število osebkov vsake vrste, na katere imajo odpadki škodljiv vpliv (D10C4). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje, stopnjo pritiska v morskem okolju ter posredno tudi stopnja pritiska pri viru.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring mikroodpadkov nanaša na element meril Mikroodpadki (delci < 5 mm), razvrščeni v kategoriji „umetni polimerni materiali“ in „drugo“ in merilo Sestava, količina in prostorska razporeditev odpadkov na obali, v površinskem sloju
vodnega stolpca in sedimentu morskega dna (D10C2) ter element meril Odpadki in mikroodpadki,
razvrščeni v kategoriji „umetni polimerni materiali“ in „drugo“ ter merilo Količina odpadkov in
mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali (D10C3). V okviru programa se spremlja pripadajoče
elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje ter stopnjo pritiska v morskem okolju
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring mikroodpadkov nanaša na element meril Mikroodpadki (delci < 5 mm), razvrščeni v kategoriji „umetni polimerni materiali“ in „drugo“ in merilo Sestava, količina in prostorska razporeditev odpadkov na obali, v površinskem sloju
vodnega stolpca in sedimentu morskega dna (D10C2) ter element meril Odpadki in mikroodpadki,
razvrščeni v kategoriji „umetni polimerni materiali“ in „drugo“ ter merilo Količina odpadkov in
mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali (D10C3). V okviru programa se spremlja pripadajoče
elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje ter stopnjo pritiska v morskem okolju
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring mikroodpadkov nanaša na element meril Mikroodpadki (delci < 5 mm), razvrščeni v kategoriji „umetni polimerni materiali“ in „drugo“ in merilo Sestava, količina in prostorska razporeditev odpadkov na obali, v površinskem sloju
vodnega stolpca in sedimentu morskega dna (D10C2) ter element meril Odpadki in mikroodpadki,
razvrščeni v kategoriji „umetni polimerni materiali“ in „drugo“ ter merilo Količina odpadkov in
mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali (D10C3). V okviru programa se spremlja pripadajoče
elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje ter stopnjo pritiska v morskem okolju
|
Features |
Litter in the environment
|
Input of litter (solid waste matter, including micro-sized litter)
|
Micro-litter in the environment
|
Micro-litter in the environment
|
Input of litter (solid waste matter, including micro-sized litter)
|
Elements |
|
|
|
|
|
GES criteria |
D10C1 |
D10C4 |
D10C2 |
D10C2 |
D10C3 |
Parameters |
|
|
|
|
|
Parameter Other |
1) sestava odpadkov; 2) odpadki na morskem dnu; 3) |
Število prizadetih osebkov za posamezno vrsto |
1) Sestava mikroodpadkov 2) Prostorska razporedite |
število kosov mikroodpadkov na osebek |
|
Spatial scope |
|
|
|
|
|
Marine reporting units |
|
|
|
|
|
Temporal scope (start date - end date) |
2007-9999 |
2007-9999 |
2011-9999 |
2011-9999 |
2011-9999 |
Monitoring frequency |
Other |
Other |
Other |
Other |
Other |
Monitoring type |
|
|
|
|
|
Monitoring method |
|
|
|
|
|
Monitoring method other |
Monitoring morskih odpadkov:
-obsega spremljanje sestave, količine in prostorske razporeditev odpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu, pri čemer se spremlja naslednje parametre: količina odpadkov za posamezno kategorijo odpadkov na obali (št. odpadkov/100 m), v površinskem sloju vodnega stolpca (št. odpadkov/100 m) in na morskem dnu (št. odpadkov/m² morskega dna).
-obsega spremljanje števila prizadetih osebkov (smrtni, nesmrtni učinek) za posamezno vrsto;
-z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest omogoča možnost interpretacije o potencialnem viru vnosa odpadkov v morsko okolje.
Podrobnejša metodologija:
-Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega okolja. III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja – nadgradnja metodologije za določitev pomembnih obremenitev na morsko okolje. Ljubljana, IzVRS, 84 str. (metodologija za izvajanje monitoringa makro- in mikroodpadkov na obali, v površinski plasti vodnega stolpca, na morskem dnu ter v bioti).
Rezultati monitoringa:
-http://www.defishgear.net/media-items/publications (poročila z rezultati pridobljenimi v okviru projekta DeFishGear 2013-2016),
-http://defishgear.izvrs.si/defishgearpublic/profile.aspx?id=Survey_Data@defishgear
-https://www.emodnet-chemistry.eu/marinelitter (EMODNET)
-https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Voda/NUMO/presoja_stanja_morskih_voda_2cikel.pdf
-Rezultati vzorčenj v letih 2017-2019:
Kovač Viršek, M., Trdan, Š., Koren, Š., Robič, U., Jarni, K., Caserman, H., Popit, A., Peterlin, M. 2018. Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2018: III - 11 nadgradnja metodologij za spremljanje stanja morskega okolja in presoja njegovega stanja: b) poročilo o rezultatih izvedenih pilotnih monitoringih makroodpadkov in mikroodpadkov v površinski plasti vodnega stolpca ter na morskem dnu ter o rezultatih vzorčenja in analize mikroplastike v organizmih: končno poročilo. Ljubljana: IzVRS, 65 str.
-Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega okolja, III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja... |
Monitoring morskih odpadkov:
-obsega spremljanje sestave, količine in prostorske razporeditev odpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu, pri čemer se spremlja naslednje parametre: količina odpadkov za posamezno kategorijo odpadkov na obali (št. odpadkov/100 m), v površinskem sloju vodnega stolpca (št. odpadkov/100 m) in na morskem dnu (št. odpadkov/m² morskega dna).
-obsega spremljanje števila prizadetih osebkov (smrtni, nesmrtni učinek) za posamezno vrsto;
-z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest omogoča možnost interpretacije o potencialnem viru vnosa odpadkov v morsko okolje.
Podrobnejša metodologija:
-Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega okolja. III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja – nadgradnja metodologije za določitev pomembnih obremenitev na morsko okolje. Ljubljana, IzVRS, 84 str. (metodologija za izvajanje monitoringa makro- in mikroodpadkov na obali, v površinski plasti vodnega stolpca, na morskem dnu ter v bioti).
Rezultati monitoringa:
-http://www.defishgear.net/media-items/publications (poročila z rezultati pridobljenimi v okviru projekta DeFishGear 2013-2016),
-http://defishgear.izvrs.si/defishgearpublic/profile.aspx?id=Survey_Data@defishgear
-https://www.emodnet-chemistry.eu/marinelitter (EMODNET)
-https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Voda/NUMO/presoja_stanja_morskih_voda_2cikel.pdf
-Rezultati vzorčenj v letih 2017-2019:
Kovač Viršek, M., Trdan, Š., Koren, Š., Robič, U., Jarni, K., Caserman, H., Popit, A., Peterlin, M. 2018. Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2018: III - 11 nadgradnja metodologij za spremljanje stanja morskega okolja in presoja njegovega stanja: b) poročilo o rezultatih izvedenih pilotnih monitoringih makroodpadkov in mikroodpadkov v površinski plasti vodnega stolpca ter na morskem dnu ter o rezultatih vzorčenja in analize mikroplastike v organizmih: končno poročilo. Ljubljana: IzVRS, 65 str.
-Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega okolja, III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja... |
Monitoring mikroodpadkov:
- Obsega spremljanje zbiranje podatkov o sestavi, količini in prostorski razporeditvi
mikroodpadkov (delci < 5 mm) na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in v sedimentu morskega dna, pri čemer se spremlja naslednje parametre: količina mikroodpadkov za posamezno kategorijo („umetni polimerni materiali“ in „drugo“) na obali (št. kosov na kilogram
(kg) suhe teže sedimenta; kjer je mogoče tudi grami (g) na kilogram (kg) suhe teže
sedimenta), v površinskem sloju vodnega stolpca (št. kosov na kvadratni meter (m2)) ter na morskem dnu (št. kosov na kilogram (kg) suhe teže sedimenta; kjer je mogoče tudi grami (g)
na kilogram (kg) suhe teže sedimenta);
- obsega dodatno razvrščanje mikroodpadkov v 7 kategorij, med katerimi jih je 6 za »umetne
polimerne materiale« (fragmenti, filmi, vlakna, pene, granule in peleti) in 1 za mikroodpadke
drugih materialov, ki se jih uvršča v kategorijo »drugo«.;
- obsega tudi zbiranje podatkov o količini mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali,
pri čemer se spremlja naslednje paramtere: količina mikroodpadkov v gramih (g) in število
kosov na osebek posamezne vrste glede na velikost (teža in dolžina, kot je primerno). Pri tem so mikroodpadki razvrščeni v kategoriji »umetni polimerni materiali« in »drugo«;
- z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja se omogoča možnost
interpretacije o potencialnem viru vnosa mikroodpadkov v morsko okolje.
Podrobnejša metodologija za spremljanje odpadkov je predstavljena v naslednjem dokumentu:
- Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega okolja. III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja – nadgradnja metodologije za določitev pomembnih obremenitev na morsko okolje. Ljubljana, IzVRS. 84 str. (metodologija za izvajanje monitoringa makro- in mikroodpadkov na obali, v površinski plasti vodnega stolpca, na morskem dnu ter v bioti). |
Monitoring mikroodpadkov:
- Obsega spremljanje zbiranje podatkov o sestavi, količini in prostorski razporeditvi
mikroodpadkov (delci < 5 mm) na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in v sedimentu morskega dna, pri čemer se spremlja naslednje parametre: količina mikroodpadkov za posamezno kategorijo („umetni polimerni materiali“ in „drugo“) na obali (št. kosov na kilogram
(kg) suhe teže sedimenta; kjer je mogoče tudi grami (g) na kilogram (kg) suhe teže
sedimenta), v površinskem sloju vodnega stolpca (št. kosov na kvadratni meter (m2)) ter na morskem dnu (št. kosov na kilogram (kg) suhe teže sedimenta; kjer je mogoče tudi grami (g)
na kilogram (kg) suhe teže sedimenta);
- obsega dodatno razvrščanje mikroodpadkov v 7 kategorij, med katerimi jih je 6 za »umetne
polimerne materiale« (fragmenti, filmi, vlakna, pene, granule in peleti) in 1 za mikroodpadke
drugih materialov, ki se jih uvršča v kategorijo »drugo«.;
- obsega tudi zbiranje podatkov o količini mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali,
pri čemer se spremlja naslednje paramtere: količina mikroodpadkov v gramih (g) in število
kosov na osebek posamezne vrste glede na velikost (teža in dolžina, kot je primerno). Pri tem so mikroodpadki razvrščeni v kategoriji »umetni polimerni materiali« in »drugo«;
- z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja se omogoča možnost
interpretacije o potencialnem viru vnosa mikroodpadkov v morsko okolje.
Podrobnejša metodologija za spremljanje odpadkov je predstavljena v naslednjem dokumentu:
- Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega okolja. III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja – nadgradnja metodologije za določitev pomembnih obremenitev na morsko okolje. Ljubljana, IzVRS. 84 str. (metodologija za izvajanje monitoringa makro- in mikroodpadkov na obali, v površinski plasti vodnega stolpca, na morskem dnu ter v bioti). |
Monitoring mikroodpadkov:
- Obsega spremljanje zbiranje podatkov o sestavi, količini in prostorski razporeditvi
mikroodpadkov (delci < 5 mm) na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in v sedimentu morskega dna, pri čemer se spremlja naslednje parametre: količina mikroodpadkov za posamezno kategorijo („umetni polimerni materiali“ in „drugo“) na obali (št. kosov na kilogram
(kg) suhe teže sedimenta; kjer je mogoče tudi grami (g) na kilogram (kg) suhe teže
sedimenta), v površinskem sloju vodnega stolpca (št. kosov na kvadratni meter (m2)) ter na morskem dnu (št. kosov na kilogram (kg) suhe teže sedimenta; kjer je mogoče tudi grami (g)
na kilogram (kg) suhe teže sedimenta);
- obsega dodatno razvrščanje mikroodpadkov v 7 kategorij, med katerimi jih je 6 za »umetne
polimerne materiale« (fragmenti, filmi, vlakna, pene, granule in peleti) in 1 za mikroodpadke
drugih materialov, ki se jih uvršča v kategorijo »drugo«.;
- obsega tudi zbiranje podatkov o količini mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali,
pri čemer se spremlja naslednje paramtere: količina mikroodpadkov v gramih (g) in število
kosov na osebek posamezne vrste glede na velikost (teža in dolžina, kot je primerno). Pri tem so mikroodpadki razvrščeni v kategoriji »umetni polimerni materiali« in »drugo«;
- z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja se omogoča možnost
interpretacije o potencialnem viru vnosa mikroodpadkov v morsko okolje.
Podrobnejša metodologija za spremljanje odpadkov je predstavljena v naslednjem dokumentu:
- Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega okolja. III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja – nadgradnja metodologije za določitev pomembnih obremenitev na morsko okolje. Ljubljana, IzVRS. 84 str. (metodologija za izvajanje monitoringa makro- in mikroodpadkov na obali, v površinski plasti vodnega stolpca, na morskem dnu ter v bioti). |
Quality control |
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Data management |
|||||
Data access |
|||||
Related indicator/name |
|||||
Contact |
|||||
References |
Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega
okolja. III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa
mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna
obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja – nadgradnja metodologije za določitev pomembnih obremenitev na morsko okolje. Ljubljana, IzVRS, 84 str.
(metodologija za izvajanje monitoringa makro- in mikroodpadkov na obali, v površinski plasti
vodnega stolpca, na morskem dnu ter v bioti).
Rezultati vzorčenj v letih 2017-2019:
Kovač Viršek, M., Trdan, Š., Koren, Š., Robič, U., Jarni, K., Caserman, H., Popit, A., Peterlin, M. 2018. Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2018: III - 11
nadgradnja metodologij za spremljanje stanja morskega okolja in presoja njegovega stanja: b) poročilo o rezultatih izvedenih pilotnih monitoringih makroodpadkov in mikroodpadkov v površinski plasti vodnega stolpca ter na morskem dnu ter o rezultatih vzorčenja in analize mikroplastike v organizmih: končno poročilo. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 65 str.
Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega
okolja, III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa
mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna
obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja – nadgradnja metodologije za določitev pomembnih obremenitev na morsko okolje. Končno poročilo o rezultatih pilotnega monitoringa, 186 str. |
Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega
okolja. III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa
mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna
obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja – nadgradnja metodologije za določitev pomembnih obremenitev na morsko okolje. Ljubljana, IzVRS, 84 str.
(metodologija za izvajanje monitoringa makro- in mikroodpadkov na obali, v površinski plasti
vodnega stolpca, na morskem dnu ter v bioti).
Rezultati vzorčenj v letih 2017-2019:
Kovač Viršek, M., Trdan, Š., Koren, Š., Robič, U., Jarni, K., Caserman, H., Popit, A., Peterlin, M. 2018. Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2018: III - 11
nadgradnja metodologij za spremljanje stanja morskega okolja in presoja njegovega stanja: b) poročilo o rezultatih izvedenih pilotnih monitoringih makroodpadkov in mikroodpadkov v površinski plasti vodnega stolpca ter na morskem dnu ter o rezultatih vzorčenja in analize mikroplastike v organizmih: končno poročilo. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 65 str.
Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega
okolja, III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa
mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna
obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja – nadgradnja metodologije za določitev pomembnih obremenitev na morsko okolje. Končno poročilo o rezultatih pilotnega monitoringa, 186 str. |
Podrobnejša metodologija za spremljanje odpadkov je predstavljena v naslednjem dokumentu:
- Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega
okolja. III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa
mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna
obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja – nadgradnja metodologije za določitev pomembnih obremenitev na morsko okolje. Ljubljana, IzVRS. 84 str.
(metodologija za izvajanje monitoringa makro- in mikroodpadkov na obali, v površinski plasti
vodnega stolpca, na morskem dnu ter v bioti).
Rezultati vzorčenj v letih 2017-2019:
Kovač Viršek, M., Trdan, Š., Koren, Š., Robič, U., Jarni, K., Caserman, H., Popit, A., Peterlin, M. 2018. Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2018: III - 11
nadgradnja metodologij za spremljanje stanja morskega okolja in presoja njegovega stanja: b) poročilo o rezultatih izvedenih pilotnih monitoringih makroodpadkov in mikroodpadkov v površinski plasti vodnega stolpca ter na morskem dnu ter o rezultatih vzorčenja in analize
mikroplastike v organizmih: končno poročilo. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije,
65 str.
Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega
okolja, III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa
mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna
obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja – nadgradnja metodologije
za določitev pomembnih obremenitev na morsko okolje. Končno poročilo o rezultatih pilotnega
monitoringa, 186 str. |
Podrobnejša metodologija za spremljanje odpadkov je predstavljena v naslednjem dokumentu:
- Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega
okolja. III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa
mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna
obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja – nadgradnja metodologije za določitev pomembnih obremenitev na morsko okolje. Ljubljana, IzVRS. 84 str.
(metodologija za izvajanje monitoringa makro- in mikroodpadkov na obali, v površinski plasti
vodnega stolpca, na morskem dnu ter v bioti).
Rezultati vzorčenj v letih 2017-2019:
Kovač Viršek, M., Trdan, Š., Koren, Š., Robič, U., Jarni, K., Caserman, H., Popit, A., Peterlin, M. 2018. Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2018: III - 11
nadgradnja metodologij za spremljanje stanja morskega okolja in presoja njegovega stanja: b) poročilo o rezultatih izvedenih pilotnih monitoringih makroodpadkov in mikroodpadkov v površinski plasti vodnega stolpca ter na morskem dnu ter o rezultatih vzorčenja in analize
mikroplastike v organizmih: končno poročilo. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije,
65 str.
Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega
okolja, III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa
mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna
obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja – nadgradnja metodologije
za določitev pomembnih obremenitev na morsko okolje. Končno poročilo o rezultatih pilotnega
monitoringa, 186 str. |
Podrobnejša metodologija za spremljanje odpadkov je predstavljena v naslednjem dokumentu:
- Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega
okolja. III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa
mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna
obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja – nadgradnja metodologije za določitev pomembnih obremenitev na morsko okolje. Ljubljana, IzVRS. 84 str.
(metodologija za izvajanje monitoringa makro- in mikroodpadkov na obali, v površinski plasti
vodnega stolpca, na morskem dnu ter v bioti).
Rezultati vzorčenj v letih 2017-2019:
Kovač Viršek, M., Trdan, Š., Koren, Š., Robič, U., Jarni, K., Caserman, H., Popit, A., Peterlin, M. 2018. Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2018: III - 11
nadgradnja metodologij za spremljanje stanja morskega okolja in presoja njegovega stanja: b) poročilo o rezultatih izvedenih pilotnih monitoringih makroodpadkov in mikroodpadkov v površinski plasti vodnega stolpca ter na morskem dnu ter o rezultatih vzorčenja in analize
mikroplastike v organizmih: končno poročilo. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije,
65 str.
Kovač Viršek, M., Robič, U., Cerar, N. 2019. III Razvoj metodologij za področje morskega
okolja, III/7 Analiza vnosa makroodpadkov iz vodotokov v morsko okolje in vnosa
mikroodpadkov iz vodotokov in odpadnih voda ter določitev stopnje soodvisnosti (pomembna
obremenitev) med virom obremenitve in stanjem morskega okolja – nadgradnja metodologije
za določitev pomembnih obremenitev na morsko okolje. Končno poročilo o rezultatih pilotnega
monitoringa, 186 str. |