Not yet determined.

Not yet determined.

Not yet determined.

Not yet determined.

Stanje ocenjujemo na podlagi podatkov 19 vzorčenj. Stanje ni dobro, izražen je trend nižanja količin (teža), kar je spodbudno.

Nezadostno število podatkov.

Nezadostno število podatkov.

Analiza odpadkov na morskem dnu ni bila opravljena in ni poročana.

Nezadostno število podatkov.

Premalo podatkov. Metodologija analize vzorca je okorna in počasna ter zelo nenatančna. Potreben je razvoj metodologije. Analizo bi bilo potrebno razširiti na morsko dno in infralitoral. Potrebno je pripraviti mednarodno primerljivo metodo.

Premalo podatkov. Metodologija analize vzorca je okorna in počasna ter zelo nenatančna. Potreben je razvoj metodologije. Analizo bi bilo potrebno razširiti na morsko dno in infralitoral. Potrebno je pripraviti mednarodno primerljivo metodo.

Ni opravljene analize. Metoda za analizo odpadkov na morskem dnu še ni razvita.

Premalo podatkov. Potrebno je izbrati organizem, katerega bomo spremljali na regijskem nivoju (podobno kot je to na regiji OSPAR za viharnike). Predlog je, da se v Sredozemlju uporabi morske želve. Eden izmed cilje projekta "Ohranimo želvo" je bilo zbiranje in popis najdenih poginulih morskih želv, katere so posredovali za analizo odpadkov v želodcih. Odkar je projekt zaradi prekinitve finančne podpore ustavljen, se to ne izvaja več in podatkov ne zbiramo več.

Trdni odpadki različnih materialov onesnažujejo slovensko obalo. S spremljanjem teže zbranih odpadkov na skupni dolžini 15.744 m smo ugotovili trend padanja skupne teže (kg) odpadkov na slovenski obali. Trend padanja je bil dokazan v vseh treh kategorijah odpadkov, katere smo spremljali: plastika, steklo in kovine. Podatki o teži odpadkov so pokazali, da plastični materiali predstavljajo 80% vseh odpadkov, kovine predstavljajo 11% ter steklo 9%. Prostorska analiza prisotnosti odpadkov na slovenski obali je pokazala, da je bila največja količina odpadkov zbrana na odsekih v okolici mesta Koper ter na območju Belih skal (med Izolo in Portorožem). S štetjem odpadkov smo želeli analizirati sestavo ter izvor odpadkov. V 100 kategorij smo razdelili zbrane odpadke zbrane na skupno 1350 m slovenske obale, v 19-ih mesečnih vzorčenjih v obdobju maj 2007 – marec 2012. Po številu prevladujejo odpadki iz plastičnih materialov. Najštevilčnejši so koščki stekla in keramike ( 21%), cigaretni ogorki (20%) in koščki stiroporja (18%). Ostali odpadki v največjem številu so še PE vrečke in koščki vrečk, embalaža za hrano, koščki plastike, vatirane palčke, mrežice za gojenje školjk, pokrovčki plastenk ter koščki pen. Rezultati štetja odpadkov večjih od 2 cm (UNEP; TSG ML) ne izkazujejo trenda upadanja ali rasti. V povezavi z rezultati trenda padanja teže odpadkov lahko sklepamo, da so odpadki z leti lažji in manjši.

Mikroplastika je dokazano prisotna na površini morske gladine slovenskega morja. V skupno devetih vzorcih prefiltrirane morske vode, ki je bila opravljena na skupno 12.719,4 m2 morske površine v Koprskem in Piranskem zalivu, smo našli 502 koščkov mikroplastike z vizualnim opazovanjem vzorcev s pomočjo lup. Velikosti koščkov mikroplastike so bile med 0,075 mm in 40 mm. Največ delcev je bilo v velikosti 1-3 mm. Delcev, ki po definiciji ne spadajo v mikroplastiko (do 5mm) je bilo 12%. Koščki mikroplastike so raznovrstnih oblik in barv, največkrat nepravilnih oblik, nitke in kroglice. Najbolj onesnažen predel vzorčenih površine slovenskega morja se nahaja na območju odprtega morja, v bližini preloma meje z Italijo (transekt T4). V neposredni bližini se nahaja drugi najbolj onesnažen transekt. Na prvem transektu smo našteli 48% vseh koščkov mikroplastike, na drugem pa 34%. Na drugih območjih vzorčenja je bila ugotovljena mnogo manjša količina mikroplastike. Vzorčenje je bilo opravljeno po daljšem sušnem obdobju. Po močnejšem deževju naj bi bilo delcev mikroplastike na morski površini več, česar pa nismo uspeli preveriti. V obdobju vzorčenja je na območju pihala burja (z izjemo enega dneva), kar je lahko vplivalo na razporeditev in količine mikroplastike na vodni površini.

Mikroplastika je dokazano prisotna na površini morske gladine slovenskega morja. V skupno devetih vzorcih prefiltrirane morske vode, ki je bila opravljena na skupno 12.719,4 m2 morske površine v Koprskem in Piranskem zalivu, smo našli 502 koščkov mikroplastike z vizualnim opazovanjem vzorcev s pomočjo lup. Velikosti koščkov mikroplastike so bile med 0,075 mm in 40 mm. Največ delcev je bilo v velikosti 1-3 mm. Delcev, ki po definiciji ne spadajo v mikroplastiko (do 5mm) je bilo 12%. Koščki mikroplastike so raznovrstnih oblik in barv, največkrat nepravilnih oblik, nitke in kroglice. Najbolj onesnažen predel vzorčenih površine slovenskega morja se nahaja na območju odprtega morja, v bližini preloma meje z Italijo (transekt T4). V neposredni bližini se nahaja drugi najbolj onesnažen transekt. Na prvem transektu smo našteli 48% vseh koščkov mikroplastike, na drugem pa 34%. Na drugih območjih vzorčenja je bila ugotovljena mnogo manjša količina mikroplastike. Vzorčenje je bilo opravljeno po daljšem sušnem obdobju. Po močnejšem deževju naj bi bilo delcev mikroplastike na morski površini več, česar pa nismo uspeli preveriti. V obdobju vzorčenja je na območju pihala burja (z izjemo enega dneva), kar je lahko vplivalo na razporeditev in količine mikroplastike na vodni površini.

Ni ocene.

Ni ocene.

Ni ocene.

Edina raziskava o vplivu morskih odpadkov na morske organizme je bila narejena na primeru prisotnosti morskih odpadkov v želodcih morskih želv Caretta caretta. V obdobju od junija 2001 do novembra 2004 so raziskovalci (Lazar 2011) opravili analizo prisotnosti odpadkov v želodcih 54 najdenih poginulih želv (največkrat ujetih v ribiško opremo) na območju severnega Jadrana (Hrvaška in Slovenija). Od tega je bilo 41 primerkov živali najdenih v slovenskem morju. 35.2% živali je v želodcu imelo odpadke. Delež želv z različnimi vrstami odpadkov v želodcih je bila sledeča: mehka plastika (68.4%), drugo so bili še vrvi (42.1%), stiropor (15.8%) in monofilamentne vrvi (5.3%). Morski odpadki najverjetneje niso bili vzrok pogina želv v tej raziskavi, razen v enem primeru. Iz želodca in tankega črevesja ene želve so raziskovalci izolirali 15 kosov odpadkov med 1.4 cm in 16 cm v dolžini, ki so zavzemali dobršen del volumna prebavil. Raziskovalci niso našli nikakršnih dokazov o poškodbah ali drugih očitnih patoloških znakov bolezni, ki bi bila kriva za pogin te želve. Na območju slovenskega morja se gibljejo še druge morske živali, ki so že dokazano zamenjali morske odpadke za svojo hrano na različnih lokacijah po svetu. To so morska želva usnjača (Dermochelys coriacea), velika pliskavka (Tursiops truncatus), in druge: pritlikavi kormoran (Phalacrocorax pygmeaus), mala čigra (Sterna sandvicensis), sredozemski viharnik (Puffinus yelkouan). Morska želva Caretta caretta se najpogosteje pojavlja v slovenskem morju med aprilom in novembrom, saj plitvost severnega Jadrana omogoča spremembo prehranjevalnih navad tudi zelo majhnih želv in je za njihovo preživetje velikega pomena.

23

0.039

0.039

Unknown_NotAssessed

Unknown_NotAssessed

Unknown_NotAssessed

Unknown_NotAssessed

kg/km

Nr/m2

Nr/m2

Unknown_NotAssessed

NotRelevant

Unknown_NotAssessed

Najpomembnejši sektorji dejavnosti, ki povzročajo obremenitev morskega okolja s trdnimi odpadki so poselitev, marikultura in ribištvo. Določanje izvora odpadkov smo opravili na odpadkih najdenih na obalnih območjih. Poselitev vpliva na vnos odpadkov v morsko okolje iz več virov. Natančnejše določanje izvora odpadkov je izredno težavno, v grobem pa lahko rečemo, da so vir odpadkov zaradi poselitve kanalizacijski izpusti, reke, smetenje v mestih in na obalah, nedovoljeno odlaganje odpadkov na obali. Za določanje izvora odpadkov smo upoštevali t.i. indikatorske odpadke, za katere lahko z zagotovostjo trdimo, da izvirajo iz določenega sektorja dejavnosti. Takšen primer so odpadki zaradi izvajanja marikulture, v primeru odpadkov le zaradi gojenja školjk. Pri tej dejavnosti uporabljajo posebne polimerne mreže, na katerih se razraščajo školjke. V kolikor se te mreže poškodujejo ali pa jih kot odvečni material zavržejo gojitelji školjk, postanejo mrežice za gojenje školjk morski odpadke, katerega lahko najdemo povsod v morskem okolju. Na obali takšni odpadki predstavljajo 3% vseh odpadkov. Mrežice so v večini bele barve, našli pa smo mrežice tudi drugih barv. Odpadkov, ki bi nastali zaradi dejavnosti ribogojstva nismo zabeležili. Ribištvo prispeva 2% vseh odpadkov najdenih na slovenski obali. Pri tej oceni smo upoštevali le indikatorske odpadke, za katere lahko z zagotovostjo trdimo, da izvirajo iz tega sektorja. Ribiška oprema, monofilamentne vrvi, ribiške vrvi, plovci, stiroporne škatle iz plastičnih in kovinskih materialov so najbolj značilni odpadki. Nismo pa v času izvajanja analiz odpadkov na obali naleteli na večje odpadne ribiške mreže (t.i. ghost nets). Analize čezmejnega vpliva dejavnosti in ocene, koliko odpadkov izvira iz drugih držav, nismo opravljali.

Najpomembnejši sektorji dejavnosti, ki povzročajo obremenitev morskega okolja s trdnimi odpadki so poselitev, marikultura in ribištvo. Določanje izvora odpadkov smo opravili na odpadkih najdenih na obalnih območjih. Poselitev vpliva na vnos odpadkov v morsko okolje iz več virov. Natančnejše določanje izvora odpadkov je izredno težavno, v grobem pa lahko rečemo, da so vir odpadkov zaradi poselitve kanalizacijski izpusti, reke, smetenje v mestih in na obalah, nedovoljeno odlaganje odpadkov na obali. Za določanje izvora odpadkov smo upoštevali t.i. indikatorske odpadke, za katere lahko z zagotovostjo trdimo, da izvirajo iz določenega sektorja dejavnosti. Takšen primer so odpadki zaradi izvajanja marikulture, v primeru odpadkov le zaradi gojenja školjk. Pri tej dejavnosti uporabljajo posebne polimerne mreže, na katerih se razraščajo školjke. V kolikor se te mreže poškodujejo ali pa jih kot odvečni material zavržejo gojitelji školjk, postanejo mrežice za gojenje školjk morski odpadke, katerega lahko najdemo povsod v morskem okolju. Na obali takšni odpadki predstavljajo 3% vseh odpadkov. Mrežice so v večini bele barve, našli pa smo mrežice tudi drugih barv. Odpadkov, ki bi nastali zaradi dejavnosti ribogojstva nismo zabeležili. Ribištvo prispeva 2% vseh odpadkov najdenih na slovenski obali. Pri tej oceni smo upoštevali le indikatorske odpadke, za katere lahko z zagotovostjo trdimo, da izvirajo iz tega sektorja. Ribiška oprema, monofilamentne vrvi, ribiške vrvi, plovci, stiroporne škatle iz plastičnih in kovinskih materialov so najbolj značilni odpadki. Nismo pa v času izvajanja analiz odpadkov na obali naleteli na večje odpadne ribiške mreže (t.i. ghost nets). Analize čezmejnega vpliva dejavnosti in ocene, koliko odpadkov izvira iz drugih držav, nismo opravljali.

Najpomembnejši sektorji dejavnosti, ki povzročajo obremenitev morskega okolja s trdnimi odpadki so poselitev, marikultura in ribištvo. Določanje izvora odpadkov smo opravili na odpadkih najdenih na obalnih območjih. Poselitev vpliva na vnos odpadkov v morsko okolje iz več virov. Natančnejše določanje izvora odpadkov je izredno težavno, v grobem pa lahko rečemo, da so vir odpadkov zaradi poselitve kanalizacijski izpusti, reke, smetenje v mestih in na obalah, nedovoljeno odlaganje odpadkov na obali. Za določanje izvora odpadkov smo upoštevali t.i. indikatorske odpadke, za katere lahko z zagotovostjo trdimo, da izvirajo iz določenega sektorja dejavnosti. Takšen primer so odpadki zaradi izvajanja marikulture, v primeru odpadkov le zaradi gojenja školjk. Pri tej dejavnosti uporabljajo posebne polimerne mreže, na katerih se razraščajo školjke. V kolikor se te mreže poškodujejo ali pa jih kot odvečni material zavržejo gojitelji školjk, postanejo mrežice za gojenje školjk morski odpadke, katerega lahko najdemo povsod v morskem okolju. Na obali takšni odpadki predstavljajo 3% vseh odpadkov. Mrežice so v večini bele barve, našli pa smo mrežice tudi drugih barv. Odpadkov, ki bi nastali zaradi dejavnosti ribogojstva nismo zabeležili. Ribištvo prispeva 2% vseh odpadkov najdenih na slovenski obali. Pri tej oceni smo upoštevali le indikatorske odpadke, za katere lahko z zagotovostjo trdimo, da izvirajo iz tega sektorja. Ribiška oprema, monofilamentne vrvi, ribiške vrvi, plovci, stiroporne škatle iz plastičnih in kovinskih materialov so najbolj značilni odpadki. Nismo pa v času izvajanja analiz odpadkov na obali naleteli na večje odpadne ribiške mreže (t.i. ghost nets). Analize čezmejnega vpliva dejavnosti in ocene, koliko odpadkov izvira iz drugih držav, nismo opravljali.

Najpomembnejši sektorji dejavnosti, ki povzročajo obremenitev morskega okolja s trdnimi odpadki so poselitev, marikultura in ribištvo. Določanje izvora odpadkov smo opravili na odpadkih najdenih na obalnih območjih. Poselitev vpliva na vnos odpadkov v morsko okolje iz več virov. Natančnejše določanje izvora odpadkov je izredno težavno, v grobem pa lahko rečemo, da so vir odpadkov zaradi poselitve kanalizacijski izpusti, reke, smetenje v mestih in na obalah, nedovoljeno odlaganje odpadkov na obali. Za določanje izvora odpadkov smo upoštevali t.i. indikatorske odpadke, za katere lahko z zagotovostjo trdimo, da izvirajo iz določenega sektorja dejavnosti. Takšen primer so odpadki zaradi izvajanja marikulture, v primeru odpadkov le zaradi gojenja školjk. Pri tej dejavnosti uporabljajo posebne polimerne mreže, na katerih se razraščajo školjke. V kolikor se te mreže poškodujejo ali pa jih kot odvečni material zavržejo gojitelji školjk, postanejo mrežice za gojenje školjk morski odpadke, katerega lahko najdemo povsod v morskem okolju. Na obali takšni odpadki predstavljajo 3% vseh odpadkov. Mrežice so v večini bele barve, našli pa smo mrežice tudi drugih barv. Odpadkov, ki bi nastali zaradi dejavnosti ribogojstva nismo zabeležili. Ribištvo prispeva 2% vseh odpadkov najdenih na slovenski obali. Pri tej oceni smo upoštevali le indikatorske odpadke, za katere lahko z zagotovostjo trdimo, da izvirajo iz tega sektorja. Ribiška oprema, monofilamentne vrvi, ribiške vrvi, plovci, stiroporne škatle iz plastičnih in kovinskih materialov so najbolj značilni odpadki. Nismo pa v času izvajanja analiz odpadkov na obali naleteli na večje odpadne ribiške mreže (t.i. ghost nets). Analize čezmejnega vpliva dejavnosti in ocene, koliko odpadkov izvira iz drugih držav, nismo opravljali.

Najpomembnejši sektorji dejavnosti, ki povzročajo obremenitev morskega okolja s trdnimi odpadki so poselitev, marikultura in ribištvo. Določanje izvora odpadkov smo opravili na odpadkih najdenih na obalnih območjih. Poselitev vpliva na vnos odpadkov v morsko okolje iz več virov. Natančnejše določanje izvora odpadkov je izredno težavno, v grobem pa lahko rečemo, da so vir odpadkov zaradi poselitve kanalizacijski izpusti, reke, smetenje v mestih in na obalah, nedovoljeno odlaganje odpadkov na obali. Za določanje izvora odpadkov smo upoštevali t.i. indikatorske odpadke, za katere lahko z zagotovostjo trdimo, da izvirajo iz določenega sektorja dejavnosti. Takšen primer so odpadki zaradi izvajanja marikulture, v primeru odpadkov le zaradi gojenja školjk. Pri tej dejavnosti uporabljajo posebne polimerne mreže, na katerih se razraščajo školjke. V kolikor se te mreže poškodujejo ali pa jih kot odvečni material zavržejo gojitelji školjk, postanejo mrežice za gojenje školjk morski odpadke, katerega lahko najdemo povsod v morskem okolju. Na obali takšni odpadki predstavljajo 3% vseh odpadkov. Mrežice so v večini bele barve, našli pa smo mrežice tudi drugih barv. Odpadkov, ki bi nastali zaradi dejavnosti ribogojstva nismo zabeležili. Ribištvo prispeva 2% vseh odpadkov najdenih na slovenski obali. Pri tej oceni smo upoštevali le indikatorske odpadke, za katere lahko z zagotovostjo trdimo, da izvirajo iz tega sektorja. Ribiška oprema, monofilamentne vrvi, ribiške vrvi, plovci, stiroporne škatle iz plastičnih in kovinskih materialov so najbolj značilni odpadki. Nismo pa v času izvajanja analiz odpadkov na obali naleteli na večje odpadne ribiške mreže (t.i. ghost nets). Analize čezmejnega vpliva dejavnosti in ocene, koliko odpadkov izvira iz drugih držav, nismo opravljali.

Najpomembnejši sektorji dejavnosti, ki povzročajo obremenitev morskega okolja s trdnimi odpadki so poselitev, marikultura in ribištvo. Določanje izvora odpadkov smo opravili na odpadkih najdenih na obalnih območjih. Poselitev vpliva na vnos odpadkov v morsko okolje iz več virov. Natančnejše določanje izvora odpadkov je izredno težavno, v grobem pa lahko rečemo, da so vir odpadkov zaradi poselitve kanalizacijski izpusti, reke, smetenje v mestih in na obalah, nedovoljeno odlaganje odpadkov na obali. Za določanje izvora odpadkov smo upoštevali t.i. indikatorske odpadke, za katere lahko z zagotovostjo trdimo, da izvirajo iz določenega sektorja dejavnosti. Takšen primer so odpadki zaradi izvajanja marikulture, v primeru odpadkov le zaradi gojenja školjk. Pri tej dejavnosti uporabljajo posebne polimerne mreže, na katerih se razraščajo školjke. V kolikor se te mreže poškodujejo ali pa jih kot odvečni material zavržejo gojitelji školjk, postanejo mrežice za gojenje školjk morski odpadke, katerega lahko najdemo povsod v morskem okolju. Na obali takšni odpadki predstavljajo 3% vseh odpadkov. Mrežice so v večini bele barve, našli pa smo mrežice tudi drugih barv. Odpadkov, ki bi nastali zaradi dejavnosti ribogojstva nismo zabeležili. Ribištvo prispeva 2% vseh odpadkov najdenih na slovenski obali. Pri tej oceni smo upoštevali le indikatorske odpadke, za katere lahko z zagotovostjo trdimo, da izvirajo iz tega sektorja. Ribiška oprema, monofilamentne vrvi, ribiške vrvi, plovci, stiroporne škatle iz plastičnih in kovinskih materialov so najbolj značilni odpadki. Nismo pa v času izvajanja analiz odpadkov na obali naleteli na večje odpadne ribiške mreže (t.i. ghost nets). Analize čezmejnega vpliva dejavnosti in ocene, koliko odpadkov izvira iz drugih držav, nismo opravljali.

Najpomembnejši sektorji dejavnosti, ki povzročajo obremenitev morskega okolja s trdnimi odpadki so poselitev, marikultura in ribištvo. Določanje izvora odpadkov smo opravili na odpadkih najdenih na obalnih območjih. Poselitev vpliva na vnos odpadkov v morsko okolje iz več virov. Natančnejše določanje izvora odpadkov je izredno težavno, v grobem pa lahko rečemo, da so vir odpadkov zaradi poselitve kanalizacijski izpusti, reke, smetenje v mestih in na obalah, nedovoljeno odlaganje odpadkov na obali. Za določanje izvora odpadkov smo upoštevali t.i. indikatorske odpadke, za katere lahko z zagotovostjo trdimo, da izvirajo iz določenega sektorja dejavnosti. Takšen primer so odpadki zaradi izvajanja marikulture, v primeru odpadkov le zaradi gojenja školjk. Pri tej dejavnosti uporabljajo posebne polimerne mreže, na katerih se razraščajo školjke. V kolikor se te mreže poškodujejo ali pa jih kot odvečni material zavržejo gojitelji školjk, postanejo mrežice za gojenje školjk morski odpadke, katerega lahko najdemo povsod v morskem okolju. Na obali takšni odpadki predstavljajo 3% vseh odpadkov. Mrežice so v večini bele barve, našli pa smo mrežice tudi drugih barv. Odpadkov, ki bi nastali zaradi dejavnosti ribogojstva nismo zabeležili. Ribištvo prispeva 2% vseh odpadkov najdenih na slovenski obali. Pri tej oceni smo upoštevali le indikatorske odpadke, za katere lahko z zagotovostjo trdimo, da izvirajo iz tega sektorja. Ribiška oprema, monofilamentne vrvi, ribiške vrvi, plovci, stiroporne škatle iz plastičnih in kovinskih materialov so najbolj značilni odpadki. Nismo pa v času izvajanja analiz odpadkov na obali naleteli na večje odpadne ribiške mreže (t.i. ghost nets). Analize čezmejnega vpliva dejavnosti in ocene, koliko odpadkov izvira iz drugih držav, nismo opravljali.