MAD-SI-AA-11: za merilo 2.1. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.2. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 6.1. ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 9.1: V glavnem obdelava rezultatov posameznih meritev, razen Cd, Hg in PAH v školjkah-podatki ARSO za zadnjih 9 let, primerjava z Direktivo 2000/60/ES in Uredbama komisije EU št. 1881/2006 in 1259/2011, mnenje eksperta.
MAD-SI-AA-11 8.1: Za morsko vodo obdelava rezultatov ARSO za zadnja 4 leta in primerjava z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 2008/105/ES in Uredbo o stanju površinskih voda (URL 14/2009)..
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.4 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.5 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.6 smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977), in določanju ekološkega stanja po Panayotidisu (Lipej in sod., 2007a). Za habitate v kamnitem infralitoralu se uporablja IHT indeks. Za ocena stanja obrežne ribje združbe pa gostota ustnač (število osebkov/100 m^2 transekta).
MAD-SI-AA-11 5.1: merilo 5.1: pri definiciji GES za koncentracije hranilnih snovi v vodnem stolpcu smo upoštevali pristop po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju, nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.2: merilo 5.2: pri definiciji GES za neposredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja, pri koncentraciji klorofila a smo uporabili odvisnost pritisk/odziv). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.3: merilo 5.3: pri definiciji GES za posredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi pri ovrednotenju morskih travnikov: za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje smo določili referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti indeksa MMSkew na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja), meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977). Pri določanju koncentracij raztopljenega kisika smo na podalgi izvedenjsekga mnenja določili referenčne razmere (opisne) in tako tudi določili GES.
MAD-SI-AA-11: merilo 6.2: Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977)
MAD-SI-AA-11: merilo 7.1: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: merilo 7.2: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.1: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.2: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.3: Za merilo 4.3 je razvita metrika. Dobro okoljsko stanje glede na kazalnik 4.3.1. opredeljujejo sledeče razmere: ko je letna geometrijska srednja vrednost biomase mezozooplanktona pod mejno vrednostjo. Mejna vrednost je večletna geometrijska srednja vrednost referenčnega obdobja za Tržaški zaliv, ki ji prištejemo eno standardno deviacijo.
MAD-SI-AA-111: za merilo 8.2 je potrebna sinteza večih rezultatov iz različnih biomarkerjev, uporaben je dvostopenjski pristop (2-tier), kjer se najprej preveri splošni odziv in stanje ter glede na ta rezultat še bolj spcifični biomarkerji

Količine odpadkov v morskem okolju se zmanjšujejo in ne predstavljajo nevarnosti za morske organizme na ravni posameznih osebkov, bodisi zaradi neposredne umrljivosti ali v obliki posrednih vplivov, kot je na primer bioakumulacija v prehranjevalnem spletu. Odpadki v morskem okolju ne ogrožajo blaginje ljudi in ne povzročajo negativnih ekonomskih učinkov na gospodarstvo in dejavnosti lokalnih obalnih skupnosti.

Št. Odpadkov / dolžinski meter obale in/ali teža v kg odpadkov/dolžinski meter obale. Št. Odpadkov/ km2 vodne površine. Št. Delcev mikroplastike / km2 morske površine, g mikroplastike /km2.

Rezultati analiz v letih 2007-2012.

Opazovanje odpadkov na obali s štetjem in tehtanjem na v naprej določenih območjih. Vizualno opazovanje odpadkov na površini morja s pomočjo plovila. Vzorčenje vodne površine morja z manta mrežo za analizo mikroplastike s štetjem. Za analizo odpadkov v morskih organizmih je potrebno še določiti metodo.

Further development needed (expected to be operational by 2018 if adopted) Najbolj razvit je kazalnik odpadkov na obali, ki ima najdaljšo fazo analiz. Opravljen je bil poskusni pregled plavajočih odpadkov. Opravljena so bila vzorčenja mikroplastike na devetih mestih površine slovenskega morja. Opravljena je bila prva analiza prisotnosti morskih odpadkov v prebavilih morskih želv, Caretta caretta.