Member State report / Art11 / 2014-2020 / D11 / Slovenia / Mediterranean: Adriatic Sea
| Report type | Member State report to Commission |
| MSFD Article | Art. 11 Monitoring programmes (and Art. 17 updates) |
| Report due | 2014-10-15; 2020-10-15 |
| GES Descriptor | D11 Energy, incl. underwater noise |
| Member State | Slovenia |
| Region/subregion | Mediterranean: Adriatic Sea |
| Reported by | Institute for water of the Republic of Slovenia |
| Report date | 2014-10-15; 2021-05-28 |
| Report access |
http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/msfd_mp/madsi/envvk6bwa/MSFDArt11_Sub-programme_ZdruzbeMorskegaDna
http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/msfd_mp/madsi/envvd9xfq/MSFDArt11_Sub-programme_ZdruzbeMorskegaDna
|
2014 data
2020 data
| Monitoring programme | Monitoring programme name |
|---|---|
| Monitoring programme | Reference existing programme |
| Monitoring programme | Marine Unit ID |
| Q4e - Programme ID | |
| Q4f - Programme description | |
| Q5e - Natural variability | |
| Q5d - Adequacy for assessment of GES | Q5d - Adequate data |
| Q5d - Adequacy for assessment of GES | Q5d - Established methods |
| Q5d - Adequacy for assessment of GES | Q5d - Adequate understanding of GES |
| Q5d - Adequacy for assessment of GES | Q5d - Adequate capacity |
| Q5f - Description of programme for GES assessment | |
| Q5g - Gap-filling date for GES assessment | |
| Q5h - Plans to implement monitoring for GES assessment | |
| Q6a -Relevant targets | Q6a - Environmental target |
| Q6a -Relevant targets | Q6a - Associated indicator |
| Q6b - Adequacy for assessment of targets | Q6b_SuitableData |
| Q6b - Adequacy for assessment of targets | Q6b_EstablishedMethods |
| Q6b - Adequacy for assessment of targets | Q6d_AdequateCapacity |
| Q6c - Target updating | |
| Q6d - Description of programme for targets assessment | |
| Q6e - Gap-filling date for targets assessment | |
| Q6f - Plans to implement monitoring for targets assessment | |
| Q7a - Relevant activities | |
| Q7b - Description of monitoring of activities | |
| Q7c - Relevant measures | |
| Q7e - Adequacy for assessment of measures | Q7d - Adequate data |
| Q7e - Adequacy for assessment of measures | Q7d - Established methods |
| Q7e - Adequacy for assessment of measures | Q7d - Adequate understanding of GES |
| Q7e - Adequacy for assessment of measures | Q7d - Adequate capacity |
| Q7e - Adequacy for assessment of measures | Q7d - Addresses activities and pressures |
| Q7e - Adequacy for assessment of measures | Q7d - Addresses effectiveness of measures |
| Q7d - Description of monitoring for measures | |
| Q7f - Gap-filling date for activities and measures | |
| Q8a - Links to existing Monitoring Programmes | |
| Reference sub-programme | Sub-programme ID |
| Reference sub-programme | Sub-programme name |
| Q4g - Sub-programmes | Sub-programme ID |
| Q4g - Sub-programmes | Sub-programme name |
| Q4k - Monitoring purpose | |
| Q4l - Links of monitoring programmes of other Directives and Conventions | |
| Q5c - Features | Q5c - Habitats |
| Q5c - Features | Q5c - Species list |
| Q5c - Features | Q5c - Physical/Chemical features |
| Q5c - Features | Q5c - Pressures |
| Q9a - Elements | |
| Q5a - GES criteria | Relevant GES criteria |
| Q5b - GES indicators | Relevant GES indicators |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Species distribution |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Species population size |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Species population characteristics |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Species impacts |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Habitat distribution |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Habitat extent |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Habitat condition (physical-chemical) |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Habitat condition (biological) |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Habitat impacts |
| Q9b - Parameters monitored (pressures) | Pressure input |
| Q9b - Parameters monitored (pressures) | Pressure output |
| Q9b - Parameters monitored (activity) | Activity |
| Q9b Parameters monitored (other) | Other |
| Q41 Spatial scope | |
| Q4j - Description of spatial scope | |
| Marine Unit IDs | |
| Q4h - Temporal scope | Start date- End date |
| Q9h - Temporal resolution of sampling | |
| Q9c - Monitoring method | |
| Q9d - Description of alteration to method | |
| Q9e - Quality assurance | |
| Q9f - Quality control | |
| Q9g - Spatial resolution of sampling | Q9g - Proportion of area covered % |
| Q9g - Spatial resolution of sampling | Q9g - No. of samples |
| Q9i - Description of sample representivity | |
| Q10a - Scale for aggregation of data | |
| Q10b - Other scale for aggregation of data | |
| Q10c - Access to monitoring data | Q10c - Data type |
| Q10c - Access to monitoring data | Q10c - Data access mechanism |
| Q10c - Access to monitoring data | Q10c - Data access rights |
| Q10c - Access to monitoring data | Q10c - INSPIRE standard |
| Q10c - Access to monitoring data | Q10c Date data are available |
| Q10c - Access to monitoring data | Q10c - Data update frequency |
| Q10d - Description of data access | |
Descriptor |
D11 |
D11 |
|---|---|---|
Monitoring strategy description |
Strategija Monitoring podvodnega hrupa (D11) se navezuje na deskriptor kakovosti Podvodni hrup (D11), ki zajema pritisk človekovih dejavnosti morske vode z vidika vnosa energije v morsko okolje v obliki podvodnega hrupa. Skladno s tem strategija Monitoring podvodnega hrupa (D11) naslavlja spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), povezane z vnosom podvodnega hrupa antropogenega izvora. S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s podvodnim hrupom, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D11.
Iz presoje stanja izhaja, da glavne potencialne vire vnosa antropogenega podvodnega hrupa predstavljajo dejavnosti pomorskega prometa (plovba in infrastruktura), fizično preoblikovanje obale ali morskega dna, ekstrakcija neživih virov ter izobraževanje in raziskave (seizmične raziskave). Pri tem je lahko glavni vir antropogenega impulznega hrupa zabijanje pilotov pri gradnji, glavna vira antropogenega neprekinjenega hrupa pa pomorski promet in poglabljanje morskega dna.
Iz presoje stanja izhaja, da ocene doseganja dobrega stanja morskega okolja glede na vnos podvodnega hrupa ni bilo možno podati. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja in v skladu s tem so bili opredeljeni naslednji cilji: D11C1, D11C1, D11C2 in D11C2.
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne dejavnosti, ki predstavljajo pritisk v obliki porasta ravni podvodnega hrupa. Zato so bili v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi za preprečevanje vnosa hrupa v morsko okolje.
Namen strategije Monitoring podvodnega hrupa (D11) je spremljanje izbranih elementov in pripadajočih parametrov za oceno stanja in oceno doseganja okoljskih ciljev v okviru deskriptorja D11 (Podvodni hrup) na način, da se spremlja stopnja pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) s spremljanjem prostorske razporeditve, časovnega obsega in ravnjo podvodnega hrupa.
Glede na namen strategijo Monitoring podvodnega hrupa (D11) sestavljata dva (2) programa, to sta Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi in Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi.
|
Strategija Monitoring podvodnega hrupa (D11) se navezuje na deskriptor kakovosti Podvodni hrup (D11), ki zajema pritisk človekovih dejavnosti morske vode z vidika vnosa energije v morsko okolje v obliki podvodnega hrupa. Skladno s tem strategija Monitoring podvodnega hrupa (D11) naslavlja spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), povezane z vnosom podvodnega hrupa antropogenega izvora. S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s podvodnim hrupom, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D11.
Iz presoje stanja izhaja, da glavne potencialne vire vnosa antropogenega podvodnega hrupa predstavljajo dejavnosti pomorskega prometa (plovba in infrastruktura), fizično preoblikovanje obale ali morskega dna, ekstrakcija neživih virov ter izobraževanje in raziskave (seizmične raziskave). Pri tem je lahko glavni vir antropogenega impulznega hrupa zabijanje pilotov pri gradnji, glavna vira antropogenega neprekinjenega hrupa pa pomorski promet in poglabljanje morskega dna.
Iz presoje stanja izhaja, da ocene doseganja dobrega stanja morskega okolja glede na vnos podvodnega hrupa ni bilo možno podati. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja in v skladu s tem so bili opredeljeni naslednji cilji: D11C1, D11C1, D11C2 in D11C2.
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne dejavnosti, ki predstavljajo pritisk v obliki porasta ravni podvodnega hrupa. Zato so bili v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi za preprečevanje vnosa hrupa v morsko okolje.
Namen strategije Monitoring podvodnega hrupa (D11) je spremljanje izbranih elementov in pripadajočih parametrov za oceno stanja in oceno doseganja okoljskih ciljev v okviru deskriptorja D11 (Podvodni hrup) na način, da se spremlja stopnja pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) s spremljanjem prostorske razporeditve, časovnega obsega in ravnjo podvodnega hrupa.
Glede na namen strategijo Monitoring podvodnega hrupa (D11) sestavljata dva (2) programa, to sta Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi in Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi.
|
Coverage of GES criteria |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Gaps and plans |
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritisk v obliki porasta ravni podvodnega hrupa. Zato so bili v Načrtu
upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi za preprečevanje
vnosa hrupa v morsko okolje. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) so vključeni
ukrepi za preprečevanje vnosa hrupa v okolje, in sicer nad vodno gladino, ne pa tudi ukrepi za
preprečevanje vnosa hrupa v morje. Temeljni ukrepi so nato dopolnjeni z dopolnilnimi ukrepi tipa 2a,
kjer se uvaja ukrepe za učinkovitejše izvajanje ukrepov za omejevanje vnosa hrupa v morsko okolje iz
dejavnosti, ki se odvijajo na morju in obali. Za Strategijo Monitoring podvodnega hrupa (D11) so
pomembni temeljni in dopolnilni ukrepi iz dveh skupin ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem
2017-2021, in sicer: iz skupine Ukrepi za omejevanje in nadzor nad vnosom podvodnega hrupa (D11)
so pomembni ukrepi D11: TU2(1b) Zmanjšanje podvodnega hrupa v pristaniščih, D11: DU1(2a)
Uveljavitev ukrepov za zmanjšanje podvodnega hrupa, sprejetih v okviru mednarodnih konvencij
Mednarodne pomorske organizacije (IMO) in D11: DU2(2a) Katalog omilitvenih ukrepov za
zmanjšanje emisij impulznega podvodnega hrupa iz občasnih dejavnosti ter iz skupine Ukrepi
relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) sta pomembna ukrepi D1-D11: TU9(1b) Razvoj meril in
metodologij na področju dobrega okoljskega stanja morskega okolja (aktivnost: Razvoj manjkajočih
metod, potrebnih za vzpostavitev programa spremljanja stanja morskega okolja, ter razvoj
metodologije za vrednotenje stanja okolja in usklajevanje na podregionalni ravni) in D1-D11: TU10(1b)
Prilagoditev spremljanja stanja morskega okolja (aktivnost: Izvajanje spremljanja stanja morskega
okolja v skladu z Morsko direktivo – vključno z monitoringom podvodnega neprekinjenega in
impulznega hrupa). Posredno je s podvodnim hrupom povezan tudi ukrep iz skupine Ukrepi za
ohranjanje biotske raznovrstnosti (D1), vzpostavitev funkcionalnega stanja prehranjevalnih spletov
(D4), doseganje dobrega stanja ribjega staleža (D3), doseganje dobrega stanja morskega dna (D6) in
zagotavljanje primernih hidrografskih razmer (D7), to je ukrep D1, 3, 4, 6, 7: DU3(2a) Preveritev
možnosti omejitve hitrosti plovil –rekreacijskih plovil ter trgovskih in potniških ladij (ukrep predvideva
zmanjšanje vpliva podvodnega hrupa in resuspenzije sedimentov na morske sesalce.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritisk v obliki porasta ravni podvodnega hrupa. Zato so bili v Načrtu
upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi za preprečevanje
vnosa hrupa v morsko okolje. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) so vključeni
ukrepi za preprečevanje vnosa hrupa v okolje, in sicer nad vodno gladino, ne pa tudi ukrepi za
preprečevanje vnosa hrupa v morje. Temeljni ukrepi so nato dopolnjeni z dopolnilnimi ukrepi tipa 2a,
kjer se uvaja ukrepe za učinkovitejše izvajanje ukrepov za omejevanje vnosa hrupa v morsko okolje iz
dejavnosti, ki se odvijajo na morju in obali. Za Strategijo Monitoring podvodnega hrupa (D11) so
pomembni temeljni in dopolnilni ukrepi iz dveh skupin ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem
2017-2021, in sicer: iz skupine Ukrepi za omejevanje in nadzor nad vnosom podvodnega hrupa (D11)
so pomembni ukrepi D11: TU2(1b) Zmanjšanje podvodnega hrupa v pristaniščih, D11: DU1(2a)
Uveljavitev ukrepov za zmanjšanje podvodnega hrupa, sprejetih v okviru mednarodnih konvencij
Mednarodne pomorske organizacije (IMO) in D11: DU2(2a) Katalog omilitvenih ukrepov za
zmanjšanje emisij impulznega podvodnega hrupa iz občasnih dejavnosti ter iz skupine Ukrepi
relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) sta pomembna ukrepi D1-D11: TU9(1b) Razvoj meril in
metodologij na področju dobrega okoljskega stanja morskega okolja (aktivnost: Razvoj manjkajočih
metod, potrebnih za vzpostavitev programa spremljanja stanja morskega okolja, ter razvoj
metodologije za vrednotenje stanja okolja in usklajevanje na podregionalni ravni) in D1-D11: TU10(1b)
Prilagoditev spremljanja stanja morskega okolja (aktivnost: Izvajanje spremljanja stanja morskega
okolja v skladu z Morsko direktivo – vključno z monitoringom podvodnega neprekinjenega in
impulznega hrupa). Posredno je s podvodnim hrupom povezan tudi ukrep iz skupine Ukrepi za
ohranjanje biotske raznovrstnosti (D1), vzpostavitev funkcionalnega stanja prehranjevalnih spletov
(D4), doseganje dobrega stanja ribjega staleža (D3), doseganje dobrega stanja morskega dna (D6) in
zagotavljanje primernih hidrografskih razmer (D7), to je ukrep D1, 3, 4, 6, 7: DU3(2a) Preveritev
možnosti omejitve hitrosti plovil –rekreacijskih plovil ter trgovskih in potniških ladij (ukrep predvideva
zmanjšanje vpliva podvodnega hrupa in resuspenzije sedimentov na morske sesalce.
|
Related targets |
||
Coverage of targets |
||
Related measures |
||
Coverage of measures |
||
Related monitoring programmes |
|
|
Programme code |
SI-D11-01 |
SI-D11-02 |
Programme name |
Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi |
Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi |
Update type |
New programme |
New programme |
Old programme codes |
||
Programme description |
Opis programa:
Program Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi se nanaša na spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) s spremljanjem antropogenega impulznega podvodnega hrupa morskem okolju. S programom Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D11.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o prostorski razporeditvi, časovnem obsegu in ravni virov antropogenega impulznega podvodnega hrupa z namenom opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju zaradi vnosa antropogenega impulznega podvodnega hrupa.
Cilj programa:
S programom Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi spremljamo doseganje naslednjih okoljskih ciljev, opredeljenih v presoji stanja: »D11C1: Regulirati dejavnosti sektorjev oziroma dejavnosti, ki emitirajo impulzni hrup s ciljem zmanjševanja vnosa podvodnega hrupa (npr. z rabo omilitvenih ukrepov ali alternativnih načinov gradnje) in D11C1: Pritisk glede impulznega hrupa (kazalnik 'pulse-block-days') izkazuje stabilen ali negativen trend.«
Zakonodajni okvir programa:
Program Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi se izvaja na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848.
|
Program Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi se nanaša na spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) s spremljanjem antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa morskem okolju. S programom Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D11.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o prostorski razporeditvi, časovnem obsegu in ravnjo antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi z namenom opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju zaradi vnosa antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa.
Cilj programa:
S programom Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi spremljamo doseganje naslednjih okoljskih ciljev, opredeljenih v presoji stanja: »D11C2: Regulirati dejavnosti sektorjev oziroma dejavnosti, ki emitirajo neprekinjeni hrup s ciljem zmanjševanja vnosa podvodnega hrupa. D11C2: Pritisk glede neprekinjenega hrupa (kazalnika Leq,63Hz in Leq,125Hz) izkazujeta stabilen ali negativen trend.«
Zakonodajni okvir programa:
Program Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi se izvaja na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848.
|
Monitoring purpose |
|
|
Other policies and conventions |
||
Regional cooperation - coordinating body |
||
Regional cooperation - countries involved |
||
Regional cooperation - implementation level |
||
Monitoring details |
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi nanaša na element meril Antropogeni impulzni hrup v vodi in merilo Prostorska razporeditev, časovni obseg in ravni virov antropogenega impulznega hrupa (D11C1). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stopnjo pritiska v morskem okolju.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi nanaša na element meril Antropogeni neprekinjeni nizkofrekvenčni hrup v vodi in merilo Prostorska razporeditev, časovni obseg in ravni antropogenega
neprekinjenega nizkofrekvenčnega hrupa (D11C2). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stopnjo pritiska v morskem okolju.
|
Features |
Impulsive sound in water
|
Input of anthropogenic sound (impulsive, continuous)
|
Impulsive sound in water
|
Input of anthropogenic sound (impulsive, continuous)
|
|
Impulsive sound in water
|
Input of anthropogenic sound (impulsive, continuous)
|
|
Impulsive sound in water
|
Input of anthropogenic sound (impulsive, continuous)
|
|
Elements |
|
|
GES criteria |
D11C1 |
D11C2 |
Parameters |
|
|
Parameter Other |
Prostorska razporeditev znotraj območja presoje |
1) Časovni obseg, 2) prostorska razporeditev znot |
Spatial scope |
|
|
Marine reporting units |
|
|
Temporal scope (start date - end date) |
2014-9999 |
2014-9999 |
Monitoring frequency |
As needed |
Continually |
Monitoring type |
|
|
Monitoring method |
|
|
Monitoring method other |
Program Monitoringa antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi:
- se izvaja v okviru projektnih nalog na območjih, ki so najbolj izpostavljena vnosu antropogenega impulznega podvodnega hrupa (Luka Koper – pilotiranje za potrebe razširitve terminala),
- obsega pridobivanje podatkov o ravni, prostorski razporeditvi in časovnem obsegu impulznega hrupa.
Podrobnejša vsebina metodologije in rezultati monitoringa antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi so dostopni na naslednjih spletnih straneh oz. v poročilih:
- Deželak, F., Čurović, L., Jenko, J. (2014a). Program spremljanja stanja morskih voda glede na nivo podvodnega hrupa v skladu z Direktivo o morski strategiji – 3. Faza (Meritve podvodnega impulznega hrupa pri zabijanju pilotov), Zavod za varstvo pri delu d.d., 34 str.
- https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Voda/NUMO/presoja_stanja_morskih_voda_2cikel.pdf (poročilo o posodobljeni začetni presoji stanja morskih voda v pristojnosti R Slovenije, na spletnem naslovu). |
V okviru programa Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi:
- se je do leta 2015 izvajalo občasne meritve antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi v okviru projektnih nalog,
- se od leta 2015 dalje izvaja neprekinjene meritve na stacionarni merilni postaji na svetilniku pri Debelem rtiču (lat.: 45°35' 28.2'' N, lon.: 13°41' 59.1'' E),
- se spremlja časovni obseg, prostorsko razporeditev in raven ntropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi .
- analize antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa se izvaja v okviru projektnih nalog, v okviru katerih je se je izvaja tudi modeliranje in kartiranje
podvodnega hrupa.
Podrobnejša vsebina metodologije in rezultati monitoringa antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi so dostopni na naslednjih spletnih straneh oz. v poročilih:
- Deželak, F., Jenko, J. (2011). Program spremljanja stanja morskih voda glede na nivo podvodnega hrupa v skladu z Direktivo o morski strategiji – 2. Faza (Informativne meritve podvodnega hrupa), Zavod za varstvo pri delu za Inštitut za vode RS, 49 str.
- Deželak, F., Čurović, L., Jenko, J. (2014b). Strokovne podlage za vzpostavitev sistema nadzora nad podvodnim hrupom v skladu z Direktivo o morski strategiji (Direktiva 2008/56/ES), Zavod za varstvo pri delu, 55 str.
- Deželak, F., Čurović, L. (2015). Izdelava strokovnih podlag za vzpostavitev sistema nadzora nad podvodnim hrupom v skladu z direktivo o morski strategiji (direktiva 2008/56/ES), Kontinuirane in kratkotrajne meritve podvodnega hrupa, modeliranje, negotovost, mednarodno sodelovanje, priprava gradiva za uredbo. Zavod za varstvo pri delu, Ljubljana. 92 str.
- https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Voda/NUMO/presoja_stanja_morskih_voda_2cikel.pdf (poročilo o posodobljeni začetni presoji stanja morskih voda v pristojnosti R Slovenije, na spletnem naslovu).
- Popit, A. (2020) III/11 Nadgradnja metodologij za presojo stanja morskega okolja, vrednotenje vplivov obremenitev in pritiskov na morsko okolje in določitev potencialnih ukrepov za blaženje in preprečevanje vplivov (prenos in nadgradnja naloge št. 12 iz Programa dela IzVRS za leto 2018) Podnaloga: Metodologija za določitev povezave med obremenitvijo in pritiskom na stanje morskega okolja (značilnosti) ter kazalniki za deskriptor kakovosti D11 – podvodni hrup, Končno poročilo o rezultatih naloge. IzVRS, Ljubljana.200str |
Quality control |
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Data management |
||
Data access |
||
Related indicator/name |
||
Contact |
||
References |
Deželak, F., Čurović, L., Jenko, J. (2014a). Program spremljanja stanja morskih voda glede na nivo podvodnega hrupa v skladu z Direktivo o morski strategiji – 3. Faza (Meritve podvodnega impulznega hrupa pri zabijanju pilotov), Zavod za varstvo pri delu d.d., 34 str. |
Podrobnejša vsebina metodologije in rezultati monitoringa antropogenega neprekinjenega
nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi so dostopni na naslednjih spletnih straneh oz. v
poročilih:
- Deželak, F., Jenko, J. (2011). Program spremljanja stanja morskih voda glede na nivo
podvodnega hrupa v skladu z Direktivo o morski strategiji – 2. Faza (Informativne meritve podvodnega hrupa), Zavod za varstvo pri delu za Inštitut za vode RS, 49 str.
- Deželak, F., Čurović, L., Jenko, J. (2014b). Strokovne podlage za vzpostavitev sistema
nadzora nad podvodnim hrupom v skladu z Direktivo o morski strategiji (Direktiva
2008/56/ES), Zavod za varstvo pri delu, 55 str.
- Deželak, F., Čurović, L. (2015). Izdelava strokovnih podlag za vzpostavitev sistema nadzora nad podvodnim hrupom v skladu z direktivo o morski strategiji (direktiva 2008/56/ES), Kontinuirane in kratkotrajne meritve podvodnega hrupa, modeliranje, negotovost, mednarodno sodelovanje, priprava gradiva za uredbo. Zavod za varstvo pri delu, Ljubljana. 92 str.
- https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Voda/NUMO/presoja_stanja_morskih_v
oda_2cikel.pdf (poročilo o posodobljeni začetni presoji stanja morskih voda v pristojnosti R
Slovenije, na spletnem naslovu).
- Popit, A. (2020) III/11 Nadgradnja metodologij za presojo stanja morskega okolja, vrednotenje vplivov obremenitev in pritiskov na morsko okolje in določitev potencialnih ukrepov za blaženje in preprečevanje vplivov (prenos in nadgradnja naloge št. 12 iz Programa dela IzVRS za leto 2018) Podnaloga: Metodologija za določitev povezave med obremenitvijo in pritiskom na stanje morskega okolja (značilnosti) ter kazalniki za deskriptor kakovosti D11 – podvodni hrup,
Končno poročilo o rezultatih naloge. IzVRS, Ljubljana. 200 str. |