Na osnovi meritev v letu 2011 ocenjujemo, da je nivo podvodnega hrupa v slovenskem morju visokl.

Opravljene so bile le prve meritve hrupa na več mestih v globini 5 in 10m pod morsko gladino.

Opravljene so bile le prve meritve hrupa na več mestih v globini 5 in 10m pod morsko gladino.

Impulzni hrup povzročajo: zabijanje pilotov, uporaba sonarjev, podvodni udarni valovi za potrebe seizmičnih in rudarskih preiskav, eksplozije in podobno. Raziskovalci v slovenskem morju niso zaznali večjih obremenitev z impulznim hrupom. Poleg hrupa plovil, je bil občasno zaznaven tudi rahel impulzni hrup, ki pa je domnevno predvsem biološkega izvora.

Kontinuirani hrup nastaja v slovenskem morju v največji meri zaradi vožnje s plovili. Ta hrup je nizkofrekvenčnega značaja, in se širi na velike oddaljenosti, več kilometrov, ali celo več deset kilometrov daleč. V slovenskem delu morja, ki je precej zaprtega tipa in pod vplivom dodatnega povečanja podvodnega hrupa zaradi odboja zvoka (odmevni učinki), je lahko ta problem še bolj poudarjen, kar zahteva dodatne raziskave na tem področju. Iz tega je razvidna potreba sprotnega načrtovanja gostote ladijskih prevozov in izvajanja protihrupnih ukrepov. Najnižja raven podvodnega hrupa je bila izmerjena v bližini koprskega pristanišča, najvišje pa pri izhodu iz Marine Izola. Vendar tovrstno razvrščanje ravni hrupa ni samo krajevno pogojeno, temveč tudi časovno. V Marini Izola so se meritve izvajale v opoldanskem času, ko se je promet rekreacijskih plovil glede na jutranje ure povečal. Povprečne ravni hrupa so bile tako v poletnem obdobju v razponu med 127 in 139dB, kar v primerjavi z drugimi morji predstavlja relativno visoko obremenitev s podvodnim hrupom. V jesenskem obdobju so bile ravni hrupa v okolici Marine Izola nižje, kar je bilo pogojeno predvsem z manjšo gostoto rekreacijskih plovil, ter njihovimi manjšimi hitrostmi. Tudi raven ozadja, h kateremu domnevno prispevajo različni morski organizmi, večinoma pa oddaljene in močnejše ladje, je bila dokaj visoka, v mejah med 108 in 118dB.

Morski organizmi so na podvodni hrup izredno občutljivi, zato že majhno povišanje nad naravno ravnjo hrupa povzroča njihove odzive. Ti odzivi so lahko spremembe vedenjskih navad (zapuščanje hrupnega območja, spremembe v načinu plavanja, ipd.), spremembe v zaznavanju (motenost in nesposobnost pri medsebojnem sporazumevanju istih vrst), poškodbe slušnega aparata ali sistema za ravnotežje (kratkotrajna ali stalna izguba sluha in izguba ravnotežja) in nevarne fiziološke poškodbe (hematomi, notranje krvavitve, poškodbe dihalnih organov in ribjih mehurjev, ipd.).

Unknown_NotAssessed

Unknown_NotAssessed

V slovenskem morju so vir hrupa predvsem manjša motorna plovila in ladijski promet, ki proizvajajo hrup zaradi delovanja strojev in pogonskih ter ostalih naprav, pri višjih hitrostih tudi plovila zaradi vodnih vrtincev in kavitacij ter sonarnih sistemov za globinsko soniranje. Podvodni hrup se poveča v času gradenj v litoralnem pasu, kar je najbolj pogosto v Luki Koper. Tudi Slovenska vojska izvaja nekatere dejavnosti, ki proizvajajo podvodni hrup.

V slovenskem morju so vir hrupa predvsem manjša motorna plovila in ladijski promet, ki proizvajajo hrup zaradi delovanja strojev in pogonskih ter ostalih naprav, pri višjih hitrostih tudi plovila zaradi vodnih vrtincev in kavitacij ter sonarnih sistemov za globinsko soniranje. Podvodni hrup se poveča v času gradenj v litoralnem pasu, kar je najbolj pogosto v Luki Koper. Tudi Slovenska vojska izvaja nekatere dejavnosti, ki proizvajajo podvodni hrup.

V slovenskem morju so vir hrupa predvsem manjša motorna plovila in ladijski promet, ki proizvajajo hrup zaradi delovanja strojev in pogonskih ter ostalih naprav, pri višjih hitrostih tudi plovila zaradi vodnih vrtincev in kavitacij ter sonarnih sistemov za globinsko soniranje. Podvodni hrup se poveča v času gradenj v litoralnem pasu, kar je najbolj pogosto v Luki Koper. Tudi Slovenska vojska izvaja nekatere dejavnosti, ki proizvajajo podvodni hrup.

Dosedanji rezultati meritev podvodnega hrupa (ob upoštevanju navedene kategorizacije vplivov na morske organizme) kažejo, da ta raven lahko neposredno vpliva na vedenjske značilnosti raznih morskih organizmov, ker moti njihovo medsebojno komuniciranje. Posredni vplivi pa so lahko večji: motenost pri zagotavljanju hrane (zveza plenilec – plen), razmnoževanju in zaradi stresnih situacij, ki dolgoročno vplivajo na njihovo življenje. Tovrstne domneve bo v prihodnosti potrebno še dodatno potrditi na osnovi večjega števila meritev in analiz podvodnega hrupa ter ob sodelovanju strokovnjakov iz drugih področij, zlasti biologov.

Dosedanji rezultati meritev podvodnega hrupa (ob upoštevanju navedene kategorizacije vplivov na morske organizme) kažejo, da ta raven lahko neposredno vpliva na vedenjske značilnosti raznih morskih organizmov, ker moti njihovo medsebojno komuniciranje. Posredni vplivi pa so lahko večji: motenost pri zagotavljanju hrane (zveza plenilec – plen), razmnoževanju in zaradi stresnih situacij, ki dolgoročno vplivajo na njihovo življenje. Tovrstne domneve bo v prihodnosti potrebno še dodatno potrditi na osnovi večjega števila meritev in analiz podvodnega hrupa ter ob sodelovanju strokovnjakov iz drugih področij, zlasti biologov.

Dosedanji rezultati meritev podvodnega hrupa (ob upoštevanju navedene kategorizacije vplivov na morske organizme) kažejo, da ta raven lahko neposredno vpliva na vedenjske značilnosti raznih morskih organizmov, ker moti njihovo medsebojno komuniciranje. Posredni vplivi pa so lahko večji: motenost pri zagotavljanju hrane (zveza plenilec – plen), razmnoževanju in zaradi stresnih situacij, ki dolgoročno vplivajo na njihovo življenje. Tovrstne domneve bo v prihodnosti potrebno še dodatno potrditi na osnovi večjega števila meritev in analiz podvodnega hrupa ter ob sodelovanju strokovnjakov iz drugih področij, zlasti biologov.