Member State report / Art11 / 2014-2020 / D2 / Slovenia / Mediterranean: Adriatic Sea
| Report type | Member State report to Commission |
| MSFD Article | Art. 11 Monitoring programmes (and Art. 17 updates) |
| Report due | 2014-10-15; 2020-10-15 |
| GES Descriptor | D2 Non-indigenous species |
| Member State | Slovenia |
| Region/subregion | Mediterranean: Adriatic Sea |
| Reported by | Institute for water of the Republic of Slovenia |
| Report date | 2014-10-15; 2021-05-28 |
| Report access |
http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/msfd_mp/madsi/envvk6bwa/MSFDArt11_Sub-programme_ZdruzbeMorskegaDna
http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/msfd_mp/madsi/envvd9xfq/MSFDArt11_Sub-programme_ZdruzbeMorskegaDna
|
2014 data
2020 data
| Monitoring programme | Monitoring programme name |
|---|---|
| Monitoring programme | Reference existing programme |
| Monitoring programme | Marine Unit ID |
| Q4e - Programme ID | |
| Q4f - Programme description | |
| Q5e - Natural variability | |
| Q5d - Adequacy for assessment of GES | Q5d - Adequate data |
| Q5d - Adequacy for assessment of GES | Q5d - Established methods |
| Q5d - Adequacy for assessment of GES | Q5d - Adequate understanding of GES |
| Q5d - Adequacy for assessment of GES | Q5d - Adequate capacity |
| Q5f - Description of programme for GES assessment | |
| Q5g - Gap-filling date for GES assessment | |
| Q5h - Plans to implement monitoring for GES assessment | |
| Q6a -Relevant targets | Q6a - Environmental target |
| Q6a -Relevant targets | Q6a - Associated indicator |
| Q6b - Adequacy for assessment of targets | Q6b_SuitableData |
| Q6b - Adequacy for assessment of targets | Q6b_EstablishedMethods |
| Q6b - Adequacy for assessment of targets | Q6d_AdequateCapacity |
| Q6c - Target updating | |
| Q6d - Description of programme for targets assessment | |
| Q6e - Gap-filling date for targets assessment | |
| Q6f - Plans to implement monitoring for targets assessment | |
| Q7a - Relevant activities | |
| Q7b - Description of monitoring of activities | |
| Q7c - Relevant measures | |
| Q7e - Adequacy for assessment of measures | Q7d - Adequate data |
| Q7e - Adequacy for assessment of measures | Q7d - Established methods |
| Q7e - Adequacy for assessment of measures | Q7d - Adequate understanding of GES |
| Q7e - Adequacy for assessment of measures | Q7d - Adequate capacity |
| Q7e - Adequacy for assessment of measures | Q7d - Addresses activities and pressures |
| Q7e - Adequacy for assessment of measures | Q7d - Addresses effectiveness of measures |
| Q7d - Description of monitoring for measures | |
| Q7f - Gap-filling date for activities and measures | |
| Q8a - Links to existing Monitoring Programmes | |
| Reference sub-programme | Sub-programme ID |
| Reference sub-programme | Sub-programme name |
| Q4g - Sub-programmes | Sub-programme ID |
| Q4g - Sub-programmes | Sub-programme name |
| Q4k - Monitoring purpose | |
| Q4l - Links of monitoring programmes of other Directives and Conventions | |
| Q5c - Features | Q5c - Habitats |
| Q5c - Features | Q5c - Species list |
| Q5c - Features | Q5c - Physical/Chemical features |
| Q5c - Features | Q5c - Pressures |
| Q9a - Elements | |
| Q5a - GES criteria | Relevant GES criteria |
| Q5b - GES indicators | Relevant GES indicators |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Species distribution |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Species population size |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Species population characteristics |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Species impacts |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Habitat distribution |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Habitat extent |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Habitat condition (physical-chemical) |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Habitat condition (biological) |
| Q9b - Parameters monitored (state/impact) | Habitat impacts |
| Q9b - Parameters monitored (pressures) | Pressure input |
| Q9b - Parameters monitored (pressures) | Pressure output |
| Q9b - Parameters monitored (activity) | Activity |
| Q9b Parameters monitored (other) | Other |
| Q41 Spatial scope | |
| Q4j - Description of spatial scope | |
| Marine Unit IDs | |
| Q4h - Temporal scope | Start date- End date |
| Q9h - Temporal resolution of sampling | |
| Q9c - Monitoring method | |
| Q9d - Description of alteration to method | |
| Q9e - Quality assurance | |
| Q9f - Quality control | |
| Q9g - Spatial resolution of sampling | Q9g - Proportion of area covered % |
| Q9g - Spatial resolution of sampling | Q9g - No. of samples |
| Q9i - Description of sample representivity | |
| Q10a - Scale for aggregation of data | |
| Q10b - Other scale for aggregation of data | |
| Q10c - Access to monitoring data | Q10c - Data type |
| Q10c - Access to monitoring data | Q10c - Data access mechanism |
| Q10c - Access to monitoring data | Q10c - Data access rights |
| Q10c - Access to monitoring data | Q10c - INSPIRE standard |
| Q10c - Access to monitoring data | Q10c Date data are available |
| Q10c - Access to monitoring data | Q10c - Data update frequency |
| Q10d - Description of data access | |
Descriptor |
D2 |
D2 |
D2 |
|---|---|---|---|
Monitoring strategy description |
Strategija Monitoringa tujerodnih vrst organizmov (D2) se navezuje na deskriptor kakovosti D2 Tujerodne vrste, ki so posledica človekovih dejavnosti, ki zajema pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa tujerodnih vrst v morsko okolje. Skladno s tem strategija naslavlja spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source) in stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter stanja in vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe (angl. state/impact). V okviru strategije se spremlja morebitne na novo naseljene tujerodne organizme, že naseljene tujerodne organizme, zlasti invazivne, ter vpliv tujerodnih organizmov na vrste in habitatne tipe na način, da se izvaja monitoring na območjih, ki so z vidika naselitve tujerodnih vrst najbolj izpostavljena. S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 (NUMO), povezanih s tujerodnimi vrstami organizmov, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D2.
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da sta glavna potencialna vira vnosa tujerodnih vrst dejavnosti pomorski promet (vidik čezmejnega obremenjevanja, izmenjava neočiščenih balastnih vod in usedlin) in marikultura (gojenje tujerodnih vrst).
Iz presoje stanja morskega okolja je razviden trend povečanja števila tujerodnih vrst organizmov v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, vendar le-te še ne povzročajo vidnih ekoloških in ekonomskih posledic. Stanje morskega okolja glede prisotnosti tujerodnih vrst organizmov in vplivov na morski ekosistem giblje v okvirih dobrega stanja morskih voda glede prisotnosti tujerodnih vrst organizmov. Opredeljen je bil GES in skladno s tem so določeni cilji: D2C1 – D2C3.
Glede na to, da iz začetne presoje in posodobljene presoje stanja morskih voda izhaja, da je razviden trend povečanja števila tujerodnih vrst organizmov v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, vendar le-te še ne povzročajo vidnih ekoloških in ekonomskih posledic in da je pomemben nadzor nad vnosom in preprečevanje vnosa tujerodnih vrst organizmov v prihodnje, so bili v NUMO 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi, ki se nanašajo na spremljanje prisotnosti tujerodnih vrst organizmov, virov vnosa tujerodnih vrst organizmov ter nadzor nad vnosom tujerodnih vrst organizmov v morsko okolje
Namen strategije Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) je s
|
Strategija Monitoringa tujerodnih vrst organizmov (D2) se navezuje na deskriptor kakovosti D2 Tujerodne vrste, ki so posledica človekovih dejavnosti, ki zajema pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa tujerodnih vrst v morsko okolje. Skladno s tem strategija naslavlja spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source) in stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter stanja in vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe (angl. state/impact). V okviru strategije se spremlja morebitne na novo naseljene tujerodne organizme, že naseljene tujerodne organizme, zlasti invazivne, ter vpliv tujerodnih organizmov na vrste in habitatne tipe na način, da se izvaja monitoring na območjih, ki so z vidika naselitve tujerodnih vrst najbolj izpostavljena. S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 (NUMO), povezanih s tujerodnimi vrstami organizmov, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D2.
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da sta glavna potencialna vira vnosa tujerodnih vrst dejavnosti pomorski promet (vidik čezmejnega obremenjevanja, izmenjava neočiščenih balastnih vod in usedlin) in marikultura (gojenje tujerodnih vrst).
Iz presoje stanja morskega okolja je razviden trend povečanja števila tujerodnih vrst organizmov v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, vendar le-te še ne povzročajo vidnih ekoloških in ekonomskih posledic. Stanje morskega okolja glede prisotnosti tujerodnih vrst organizmov in vplivov na morski ekosistem giblje v okvirih dobrega stanja morskih voda glede prisotnosti tujerodnih vrst organizmov. Opredeljen je bil GES in skladno s tem so določeni cilji: D2C1 – D2C3.
Glede na to, da iz začetne presoje in posodobljene presoje stanja morskih voda izhaja, da je razviden trend povečanja števila tujerodnih vrst organizmov v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, vendar le-te še ne povzročajo vidnih ekoloških in ekonomskih posledic in da je pomemben nadzor nad vnosom in preprečevanje vnosa tujerodnih vrst organizmov v prihodnje, so bili v NUMO 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi, ki se nanašajo na spremljanje prisotnosti tujerodnih vrst organizmov, virov vnosa tujerodnih vrst organizmov ter nadzor nad vnosom tujerodnih vrst organizmov v morsko okolje
Namen strategije Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) je s
|
Strategija Monitoringa tujerodnih vrst organizmov (D2) se navezuje na deskriptor kakovosti D2 Tujerodne vrste, ki so posledica človekovih dejavnosti, ki zajema pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa tujerodnih vrst v morsko okolje. Skladno s tem strategija naslavlja spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source) in stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter stanja in vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe (angl. state/impact). V okviru strategije se spremlja morebitne na novo naseljene tujerodne organizme, že naseljene tujerodne organizme, zlasti invazivne, ter vpliv tujerodnih organizmov na vrste in habitatne tipe na način, da se izvaja monitoring na območjih, ki so z vidika naselitve tujerodnih vrst najbolj izpostavljena. S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 (NUMO), povezanih s tujerodnimi vrstami organizmov, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D2.
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da sta glavna potencialna vira vnosa tujerodnih vrst dejavnosti pomorski promet (vidik čezmejnega obremenjevanja, izmenjava neočiščenih balastnih vod in usedlin) in marikultura (gojenje tujerodnih vrst).
Iz presoje stanja morskega okolja je razviden trend povečanja števila tujerodnih vrst organizmov v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, vendar le-te še ne povzročajo vidnih ekoloških in ekonomskih posledic. Stanje morskega okolja glede prisotnosti tujerodnih vrst organizmov in vplivov na morski ekosistem giblje v okvirih dobrega stanja morskih voda glede prisotnosti tujerodnih vrst organizmov. Opredeljen je bil GES in skladno s tem so določeni cilji: D2C1 – D2C3.
Glede na to, da iz začetne presoje in posodobljene presoje stanja morskih voda izhaja, da je razviden trend povečanja števila tujerodnih vrst organizmov v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, vendar le-te še ne povzročajo vidnih ekoloških in ekonomskih posledic in da je pomemben nadzor nad vnosom in preprečevanje vnosa tujerodnih vrst organizmov v prihodnje, so bili v NUMO 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi, ki se nanašajo na spremljanje prisotnosti tujerodnih vrst organizmov, virov vnosa tujerodnih vrst organizmov ter nadzor nad vnosom tujerodnih vrst organizmov v morsko okolje
Namen strategije Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) je s
|
Coverage of GES criteria |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Gaps and plans |
Glede na to, da iz začetne presoje in posodobljene presoje stanja morskih voda izhaja, da je razviden trend povečanja števila tujerodnih vrst organizmov v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, vendar le-te še ne povzročajo vidnih ekoloških in ekonomskih posledic in da je pomemben nadzor nad vnosom in preprečevanje vnosa tujerodnih vrst organizmov v prihodnje, so bili v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi, ki se nanašajo na spremljanje prisotnosti tujerodnih vrst organizmov, virov vnosa tujerodnih vrst organizmov ter nadzor nad vnosom tujerodnih vrst organizmov v morsko okolje. Iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 so z vidika Strategije Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) relevantni ukrepi: D1-D11: TU1(1a) Presoja vplivov na okolje – vpliv na stanje voda, D1-D11: TU9(1b) Razvoj meril in metodologij na področju dobrega okoljskega stanja morskega okolja, D1-D11: TU10(1b) Prilagoditev spremljanja stanja morskega okolja, D2: TU1(1a) Preprečevanje vnosa tujerodnih vrst (cilja: Vzpostavljen je nadzor vektorjev in poti vnosa tujerodnih vrst ter sistem za hitro ukrepanje, tako da je tveganje minimalno; Vzpostavljen je monitoring območij, ki so z vidika naselitve tujerodnih vrst najbolj izpostavljena), D2: TU2(1b) Preprečevanje in obvladovanje vnosa ter širjenja tujerodnih vrst (aktivnosti: Vzpostavitev zakonodajnega sistema za preprečitev vnosa tujerodnih vrst iz marikulture; Vzpostavitev zakonodajnega okvira za preprečitev vlaganja tujerodnih vrst morsko okolje), D2: TU3(1b) Uveljavitev sistema za preprečevanje širjenja tujerodnih vrst na regionalni/globalni ravni, D2: DU1(2a) Zmanjšanje nevarnosti vnosa škodljivih in patogenih organizmov z balastnimi vodami (aktivnost: Ratifikacija Mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami).
Na podlagi začetne presoje je bilo ugotovljeno, da bo za doseganje dobrega stanja morskega okolja glede tujerodnih vrst potreben učinkovit odziv na (pod)regionalni ravni, saj je pri vnosu tujerodnih vrst v morske vode v pristojnosti R Slovenije pomemben tudi vidik čezmejnega obremenjevanja, predvsem iz dejavnosti pomorskega prometa (balastne vode in usedline). Kot predlog za rešitev problematike je bil v okviru uveljavljanja 15. člena ODMS (Priporočila za ukrepe Skupnosti) predlagano ukrepanje na (pod)regionalni ravni, ki je predvideno z ukrepom iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 D2: TU3(1b).
|
Glede na to, da iz začetne presoje in posodobljene presoje stanja morskih voda izhaja, da je razviden trend povečanja števila tujerodnih vrst organizmov v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, vendar le-te še ne povzročajo vidnih ekoloških in ekonomskih posledic in da je pomemben nadzor nad vnosom in preprečevanje vnosa tujerodnih vrst organizmov v prihodnje, so bili v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi, ki se nanašajo na spremljanje prisotnosti tujerodnih vrst organizmov, virov vnosa tujerodnih vrst organizmov ter nadzor nad vnosom tujerodnih vrst organizmov v morsko okolje. Iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 so z vidika Strategije Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) relevantni ukrepi: D1-D11: TU1(1a) Presoja vplivov na okolje – vpliv na stanje voda, D1-D11: TU9(1b) Razvoj meril in metodologij na področju dobrega okoljskega stanja morskega okolja, D1-D11: TU10(1b) Prilagoditev spremljanja stanja morskega okolja, D2: TU1(1a) Preprečevanje vnosa tujerodnih vrst (cilja: Vzpostavljen je nadzor vektorjev in poti vnosa tujerodnih vrst ter sistem za hitro ukrepanje, tako da je tveganje minimalno; Vzpostavljen je monitoring območij, ki so z vidika naselitve tujerodnih vrst najbolj izpostavljena), D2: TU2(1b) Preprečevanje in obvladovanje vnosa ter širjenja tujerodnih vrst (aktivnosti: Vzpostavitev zakonodajnega sistema za preprečitev vnosa tujerodnih vrst iz marikulture; Vzpostavitev zakonodajnega okvira za preprečitev vlaganja tujerodnih vrst morsko okolje), D2: TU3(1b) Uveljavitev sistema za preprečevanje širjenja tujerodnih vrst na regionalni/globalni ravni, D2: DU1(2a) Zmanjšanje nevarnosti vnosa škodljivih in patogenih organizmov z balastnimi vodami (aktivnost: Ratifikacija Mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami).
Na podlagi začetne presoje je bilo ugotovljeno, da bo za doseganje dobrega stanja morskega okolja glede tujerodnih vrst potreben učinkovit odziv na (pod)regionalni ravni, saj je pri vnosu tujerodnih vrst v morske vode v pristojnosti R Slovenije pomemben tudi vidik čezmejnega obremenjevanja, predvsem iz dejavnosti pomorskega prometa (balastne vode in usedline). Kot predlog za rešitev problematike je bil v okviru uveljavljanja 15. člena ODMS (Priporočila za ukrepe Skupnosti) predlagano ukrepanje na (pod)regionalni ravni, ki je predvideno z ukrepom iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 D2: TU3(1b).
|
Glede na to, da iz začetne presoje in posodobljene presoje stanja morskih voda izhaja, da je razviden trend povečanja števila tujerodnih vrst organizmov v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, vendar le-te še ne povzročajo vidnih ekoloških in ekonomskih posledic in da je pomemben nadzor nad vnosom in preprečevanje vnosa tujerodnih vrst organizmov v prihodnje, so bili v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi, ki se nanašajo na spremljanje prisotnosti tujerodnih vrst organizmov, virov vnosa tujerodnih vrst organizmov ter nadzor nad vnosom tujerodnih vrst organizmov v morsko okolje. Iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 so z vidika Strategije Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) relevantni ukrepi: D1-D11: TU1(1a) Presoja vplivov na okolje – vpliv na stanje voda, D1-D11: TU9(1b) Razvoj meril in metodologij na področju dobrega okoljskega stanja morskega okolja, D1-D11: TU10(1b) Prilagoditev spremljanja stanja morskega okolja, D2: TU1(1a) Preprečevanje vnosa tujerodnih vrst (cilja: Vzpostavljen je nadzor vektorjev in poti vnosa tujerodnih vrst ter sistem za hitro ukrepanje, tako da je tveganje minimalno; Vzpostavljen je monitoring območij, ki so z vidika naselitve tujerodnih vrst najbolj izpostavljena), D2: TU2(1b) Preprečevanje in obvladovanje vnosa ter širjenja tujerodnih vrst (aktivnosti: Vzpostavitev zakonodajnega sistema za preprečitev vnosa tujerodnih vrst iz marikulture; Vzpostavitev zakonodajnega okvira za preprečitev vlaganja tujerodnih vrst morsko okolje), D2: TU3(1b) Uveljavitev sistema za preprečevanje širjenja tujerodnih vrst na regionalni/globalni ravni, D2: DU1(2a) Zmanjšanje nevarnosti vnosa škodljivih in patogenih organizmov z balastnimi vodami (aktivnost: Ratifikacija Mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami).
Na podlagi začetne presoje je bilo ugotovljeno, da bo za doseganje dobrega stanja morskega okolja glede tujerodnih vrst potreben učinkovit odziv na (pod)regionalni ravni, saj je pri vnosu tujerodnih vrst v morske vode v pristojnosti R Slovenije pomemben tudi vidik čezmejnega obremenjevanja, predvsem iz dejavnosti pomorskega prometa (balastne vode in usedline). Kot predlog za rešitev problematike je bil v okviru uveljavljanja 15. člena ODMS (Priporočila za ukrepe Skupnosti) predlagano ukrepanje na (pod)regionalni ravni, ki je predvideno z ukrepom iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 D2: TU3(1b).
|
Related targets |
|||
Coverage of targets |
|||
Related measures |
|||
Coverage of measures |
|||
Related monitoring programmes |
|
|
|
Programme code |
SI-D02-01 |
SI-D02-02 |
SI-D02-03 |
Programme name |
Monitoring na novo vnesenih tujerodnih vrst organizmov |
Monitoring naseljenih tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih |
Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe |
Update type |
New programme |
New programme |
New programme |
Old programme codes |
|||
Programme description |
Program Monitoring na novo vnesenih tujerodnih vrst organizmov se nanaša na spremljanje novo vnesenih tujerodnih vrst v morsko okolje na način, da se spremlja območja, ki so z vidika naselitve tujerodnih vrst najbolj izpostavljena, s čimer se morebitne nove vnose interpretira z vidika vira vnosa. S programom Monitoring na novo vnesenih tujerodnih vrst organizmov se tako spremlja stopnjo pritiska pri viru (angl. level of pressure in marine environment). S programom Monitoring na novo vnesenih tujerodnih vrst organizmov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s tujerodnimi vrstami organizmov, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D2.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o številčnosti posameznih novo vnesenih tujerodnih vrstah z namenom ocene stopnje pritiska zaradi vnosa tujerodnih vrst (stopnja pritiska pri viru),
- z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se novo vnesene tujerodne vrste lahko interpretira z vidika vira vnosa tujerodnih vrst organizmov v morsko okolje.
Cilj programa: S programom Monitoring na novo vnesenih tujerodnih vrst organizmov spremljamo doseganje okoljskega cilja D2C1 – D2C3, opredeljenim v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev sistema za nadzor vektorjev in poti vnosa ter za hitro ukrepanje, kjer je to primerno. Vzpostavitev monitoring območij, ki so z vidika naselitve tujerodnih vrst najbolj izpostavljena. Vzpostavitev nadzora nad že uveljavljenimi tujerodnimi vrstami v regiji, ki imajo velik invazivni potencial in ukrepanje ob zaznavanju njihovih vplivov na okolje«.
Zakonodajni okvir programa:
V okviru EU ravni spremljanje tujerodnih vrst organizmov določata Direktiva 56/2008/ES in Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Pravni okvir za spremljanje vnosa tujerodnih vrst organizmov na nacionalni ravni predstavljata Zakon o ohranjanju narave (ZON) na podlagi katerega se spremljanje stanja ohranjenosti narave in stanja morske biotske raznovrstnosti ter Zakon vodah (ZV-1).
|
Program Monitoring naseljenih tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih se nanaša na spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter na spremljanje stanja in vpliva na morsko okolje (angl. state/impact). S programom se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s tujerodnimi vrstami organizmov, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D2.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o prostorski porazdelitvi naseljenih tujerodnih vrst, zlasti invazivnih, z namenom opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju zaradi vnosa tujerodnih vrst, zlasti invazivnih, zbiranje podatkov o številčnosti posamezne vrste (št.) že naseljenih tujerodnih vrst, zlasti invazivnih, z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje,
- z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se podatke o morebitnem povečanju številčnosti in razširjenosti že naseljenih tujerodnih vrst, zlasti invazivnih, interpretira tudi z vidika vira vnosa tujerodnih vrst organizmov v morsko okolje.
Cilj programa: S programom Monitoring naseljenih tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih spremljamo doseganje okoljskega cilja D2C1 – D2C3, opredeljenim v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev sistema za nadzor vektorjev in poti vnosa ter za hitro ukrepanje, kjer je to primerno. Vzpostavitev monitoring območij, ki so z vidika naselitve tujerodnih vrst najbolj izpostavljena. Vzpostavitev nadzora nad že uveljavljenimi tujerodnimi vrstami v regiji, ki imajo velik invazivni potencial in ukrepanje ob zaznavanju njihovih vplivov na okolje«.
Zakonodajni okvir programa: V okviru EU ravni spremljanje tujerodnih vrst organizmov določata Direktiva 56/2008/ES in Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Pravni okvir za spremljanje vnosa tujerodnih vrst organizmov na nacionalni ravni predstavljata Zakon o ohranjanju narave (ZON) na podlagi katerega se spremljanje stanja ohranjenosti narave in stanja morske biotske raznovrstnosti ter Zakonom o vodah (ZV-1).
|
Program Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe se nanaša na spremljanje stanja in vpliva na vrste in habitatne tipe (angl. state/impact), ki jih ogrožajo tujerodne vrste. Pri tem se spremlja stanje in vpliv na skupine vrst in glavne habitatne tipe, ki se obravnavajo v okviru deskriptorjev D1 in D6 v okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6). S programom se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017- 2021, povezanih s tujerodnimi vrstami organizmov, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D2.
Namen programa je: - zbiranje podatkov o skupinah izbranih vrst, na katere imajo tujerodne vrste škodljiv vpliv (spremljanje stanje in vpliva pritiska) z namenom podaje razmerja med izbranimi domorodnimi in tujerodnimi vrstami v številu vrst in/ali njihovi številčnosti v skupini; - zbiranje podatkov o glavnih habitatnih tipih (opredeljenih v okviru deskriptorja D6), pri katerih so nastale škodljive spremembe zaradi tujerodnih vrst (spremljanje stanja in vpliva pritiska) z namenom podaje obsega habitatnega tipa v km2, kjer so nastale škodljive spremembe.
Cilj programa
S programom Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe spremljamo doseganje okoljskega cilja D2C1 – D2C3, opredeljenim v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev sistema za nadzor vektorjev in poti vnosa ter za hitro ukrepanje, kjer je to primerno. Vzpostavitev monitoring območij, ki so z vidika naselitve tujerodnih vrst najbolj izpostavljena. Vzpostavitev nadzora nad že uveljavljenimi tujerodnimi vrstami v regiji, ki imajo velik invazivni potencial in ukrepanje ob zaznavanju njihovih vplivov na okolje«.
Zakonodajni okvir programa
V okviru EU ravni spremljanje tujerodnih vrst organizmov določata Direktiva 56/2008/ES in Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Pravni okvir za spremljanje vnosa tujerodnih vrst organizmov na nacionalni ravni predstavljata Zakon o ohranjanju narave (ZON) na podlagi katerega se spremljanje stanja ohranjenosti narave in stanja morske biotske raznovrstnosti ter Zakon o vodah (ZV-1).
|
Monitoring purpose |
|
|
|
Other policies and conventions |
|||
Regional cooperation - coordinating body |
|||
Regional cooperation - countries involved |
|||
Regional cooperation - implementation level |
|||
Monitoring details |
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring na novo vnesenih tujerodnih vrst organizmov nanaša na element meril Na novo vnesene tujerodne vrste in merilo Število na novo vnesenih neavtohtonih vrst v naravo, ki so posledica človekovega delovanja (D2C1). Pri tem se kot novo naseljene tujerodne vrste upošteva vrste, za katere ni znano, da bi bile v preteklem obdobju presoje okoljskega stanja morskih voda prisotne na območju presoje. V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stopnjo pritiska pri viru.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring naseljenih tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih nanaša na element meril Naseljene tujerodne vrste, zlasti invazivne in merilo Številčnost in prostorska porazdelitev naseljenih neavtohtonih vrst, zlasti invazivnih vrst, ki imajo znatno škodljiv učinek na posebne skupine vrst ali glavne tipe habitata (D2C2). Pri tem se kot naseljene tujerodne upošteva tiste vrste, za katere je bilo znano, da so bile v preteklem obdobju presoje okoljskega stanja morskih voda prisotne na območju presoje. V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stopnjo pritiska zaradi že naseljenih tujerodnih vrst, zlasti invazivnih, v morskem okolju.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe nanaša na element meril Skupine vrst in habitatnih tipov EUNIS2, ki jih ogrožajo neavtohtone vrste in merilo Delež skupine vrst ali prostorskega obsega EUNIS2 habitatnega tipa, ki je posledica škodljivega vpliva tujerodnih vrst, zlasti invazivnih (D2C3). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv pritiska tujerodnih vrst, zlasti invazivnih na vrste in habitatne tipe. Ciljne vrste in habitatni tipi, ki jih ogrožajo tujerodne vrste, katere namen je spremljati v okviru programa Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe so skupine vrst in glavni habitatni tipi, opredeljeni v okviru deskriptorjev D1 in D6 v okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6).
|
Features |
Input or spread of non-indigenous species
|
Established non-indigenous species
|
Input or spread of non-indigenous species
|
Input or spread of non-indigenous species
|
Established non-indigenous species
|
Input or spread of non-indigenous species
|
|
Input or spread of non-indigenous species
|
Established non-indigenous species
|
Input or spread of non-indigenous species
|
|
Input or spread of non-indigenous species
|
Established non-indigenous species
|
Input or spread of non-indigenous species
|
|
Elements |
|
|
|
GES criteria |
D2C1 |
D2C2 |
D2C3 |
Parameters |
|
|
|
Parameter Other |
|||
Spatial scope |
|
|
|
Marine reporting units |
|
|
|
Temporal scope (start date - end date) |
2014-9999 |
2014-9999 |
2018-9999 |
Monitoring frequency |
As needed |
As needed |
As needed |
Monitoring type |
|
|
|
Monitoring method |
|
|
|
Monitoring method other |
Program monitoring na novo vnesenih tujerodnih vrst organizmov:
- se izvaja na območjih, ki so najbolj izpostavljena antropogenemu vnosu tujerodnih vrst kot so pristanišča (akvatoriji Luke Koper, Marine Izola, Marine Portorož in Piranskega mandrača) in območja marikulture (Debeli rtič, Strunjan in Sečovlje) in ki so najbolj občutljiva za naseljevane tujerodnih vrst (predeli izlivov rek – laguna Stjuža, ustje reke Dragonje in Jernejevega kanala
in Badaševice);
- obsega vzorčenje bioloških elementov, in sicer: plankton (fitoplankton, zooplankton), ribe, bentoški nevretenčarji in makrofiti,
- obsega vzorčenje bioloških elementov in abiotskih parametrov, kjer je to smiselno.
Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje vnosa tujerodnih vrst organizmov je dostopna na spletnem naslovu http://www.ribiski-sklad.si/Publikacije/.
V metodologijo je integriran tudi protokol, »Port Baseline Surveys«, ki je bil pripravljen za spremljanje vnosa tujerodnih vrst organizmov z balastnimi vodami in usedlinami v okviru IPA projekta – BALMAS. |
Program monitoring naseljenih tujerodnih vrst organizmov:
- obsega vzorčenje tujerodnih vrst fitoplanktona, alg in nevretenčarjev za katere se določa prostorska porazdelitev in številčnost posamezne vrste.
Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje vnosa tujerodnih vrst organizmov je dostopna na spletnem naslovu http://www.ribiski-sklad.si/Publikacije/.
V metodologijo je integriran tudi protokol, »Port Baseline Surveys«, ki je bil pripravljen za spremljanje vnosa tujerodnih vrst organizmov z balastnimi vodami in usedlinami v okviru IPA projekta – BALMAS.
Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe so
skupine vrst in glavni habitatni tipi, opredeljeni v okviru deskriptorjev D1 in D6 v okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6). |
Program monitoring vplivov tujerodnih vrst organizmov na vrste in habitatne tipe se izvaja na način, da se spremlja območja, ki so z vidika vpliva tujerodnih vrst najbolj izpostavljena. Program se izvaja na način, da:
- obsega vzorčenje tujerodnih vrst fitoplanktona, alg in nevretenčarjev za katere se določa prostorska porazdelitev in številčnost posamezne vrste ter vplive na ribolovne vire in na marikulturo,
- obsega beleženje habitatnega tipa, kjer so nastale škodljive spremembe, je poseben poudarek na vzorčenju nevretenčarske tujerodne vrste Mnemiosis leidyi in vplivu le-te na marikulturo in ribolovne vire.
Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje tujerodnih vrst organizmov in vplivov na ribolovne vire ter marikulturo, vključno z vzorčenjem in vrednotenjem vpliva tujerodne vrste Mnemiosis leidyi je dostopna na spletnem naslovu http://www.ribiski-sklad.si/Publikacije/.
V metodologijo je integriran tudi protokol, »Port Baseline Surveys«, ki je bil pripravljen za spremljanje vnosa tujerodnih vrst organizmov z balastnimi vodami in usedlinami v okviru IPA projekta – BALMAS. |
Quality control |
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Data management |
|||
Data access |
|||
Related indicator/name |
|||
Contact |
|||
References |