Nimamo nobenih podatkov o potencialnih vplivih, ki jih ti organizmi (lahko) imajo na biološko raznovrstnost v slovenskem morju.

Nimamo nobenih podatkov o potencialnih vplivih, ki jih ti organizmi (lahko) imajo na biološko raznovrstnost v slovenskem morju.

Nimamo nobenih podatkov o potencialnih vplivih, ki jih ti organizmi (lahko) imajo na biološko raznovrstnost v slovenskem morju.

Nimamo nobenih podatkov o potencialnih vplivih, ki jih ti organizmi (lahko) imajo na biološko raznovrstnost v slovenskem morju.

Nimamo nobenih podatkov o potencialnih vplivih, ki jih ti organizmi (lahko) imajo na biološko raznovrstnost v slovenskem morju.

Nimamo nobenih podatkov o potencialnih vplivih, ki jih ti organizmi (lahko) imajo na biološko raznovrstnost v slovenskem morju.

Razpoložljivi podatki so zapisi o pojavljanju tujerodnih vrst brez konkretnih podatkov o ekoloških in/ali bioloških parametrih. Čeprav je nekatere vrste že moč opredeliti kot ustaljene v novem okolju, ni konkretnih podatkov o razmerju med tujerodnimi in avtohtonimi vrstami.

Šele v zadnjih dvajsetih letih se v slovenskem morju pojavljajo zapisi o tujerodnih organizmih. Za zdaj je teh vrst najmanj 16, vendar menimo, da je to število zaradi pomanjkanja primernih projektov in tovrstnih raziskav podcenjeno. Za uveljavljene vrste tujerodnih organizmov tudi ni rednega monitoringa, ki bi omogočal interpretacijo osnovnih informacij o rasti populacije in trendih kolonizacije. Za prav nobeno vrsto sploh ni razpoložljivih podatkov o učinku vrste, ki ga ima v novem okolju ter o potencialnih škodljivih posledicah. Dokler ne bo pridobljenih osnovnih podatkov o abundanci, razširjenosti vrste ter o prehranjevalnih navadah in izbiri habitata, ne bo možno z visoko stopnjo zanesljivosti opredeliti stanje tujerodnih vrst v slovenskem morju. . Na podlagi razpoložljivih podatkov in našega ekspertnega znanja menimo, da tujerodne vrste v slovenskem morju trenutno nimajo občutnih negativnih vplivov na domorodne vrste in ekosisteme.

Razpoložljivi podatki so bolj ali manj zapisi o pojavljanju tujerodnih vrst brez konkretnih podatkov o ekoloških in/ali bioloških parametrih teh vrst. Ni konkretnih podatkov o razmerju med tujerodnimi in avtohtonimi vrstami. Nimamo nobenih podatkov o potencialnih vplivih, ki jih ti organizmi (lahko) imajo na biološko raznovrstnost.

Razpoložljivi podatki so bolj ali manj zapisi o pojavljanju tujerodnih vrst brez konkretnih podatkov o ekoloških in/ali bioloških parametrih teh vrst. Ni konkretnih podatkov o razmerju med tujerodnimi in avtohtonimi vrstami. Nimamo nobenih podatkov o potencialnih vplivih, ki jih ti organizmi (lahko) imajo na biološko raznovrstnost.

Razpoložljivi podatki so bolj ali manj zapisi o pojavljanju tujerodnih vrst brez konkretnih podatkov o ekoloških in/ali bioloških parametrih teh vrst. Ni konkretnih podatkov o razmerju med tujerodnimi in avtohtonimi vrstami. Nimamo nobenih podatkov o potencialnih vplivih, ki jih ti organizmi (lahko) imajo na biološko raznovrstnost.

Razpoložljivi podatki so bolj ali manj zapisi o pojavljanju tujerodnih vrst brez konkretnih podatkov o ekoloških in/ali bioloških parametrih teh vrst. Ni konkretnih podatkov o razmerju med tujerodnimi in avtohtonimi vrstami. Nimamo nobenih podatkov o potencialnih vplivih, ki jih ti organizmi (lahko) imajo na biološko raznovrstnost.

Razpoložljivi podatki so bolj ali manj zapisi o pojavljanju tujerodnih vrst brez konkretnih podatkov o ekoloških in/ali bioloških parametrih teh vrst. Ni konkretnih podatkov o razmerju med tujerodnimi in avtohtonimi vrstami. Nimamo nobenih podatkov o potencialnih vplivih, ki jih ti organizmi (lahko) imajo na biološko raznovrstnost.

Razpoložljivi podatki so bolj ali manj zapisi o pojavljanju tujerodnih vrst brez konkretnih podatkov o ekoloških in/ali bioloških parametrih teh vrst. Ni konkretnih podatkov o razmerju med tujerodnimi in avtohtonimi vrstami. Nimamo nobenih podatkov o potencialnih vplivih, ki jih ti organizmi (lahko) imajo na biološko raznovrstnost.

Unknown_NotAssessed

Unknown_NotAssessed

Unknown_NotAssessed

Unknown_NotAssessed

Unknown_NotAssessed

Unknown_NotAssessed

Unknown_NotAssessed

Unknown_NotAssessed

Unknown_NotAssessed

Sueški prekop je bil zgrajen leta 1869 in od takrat se je veliko število tropskih vrst naselilo v Sredozemsko morje; nekatere od njih so prispele tudi do slovenskega morja. Med drugimi vektorji vnosa so balastne vode najmanj selektiven način prenosa organizmov iz ekološkega in taksonomskega vidika. Plovila prevažajo organizme tudi na svojem trupu in dnu (fouling). Nekatere ekonomsko pomembne tujerodne vrste so bile namerno vnesene za potrebe marikulture. Poleg organizmov, namenjenih za gojenje, so v novo okolje nenamerno prispele tudi »spremljajoče vrste«.

Sueški prekop je bil zgrajen leta 1869 in od takrat se je veliko število tropskih vrst naselilo v Sredozemsko morje; nekatere od njih so prispele tudi do slovenskega morja. Med drugimi vektorji vnosa so balastne vode najmanj selektiven način prenosa organizmov iz ekološkega in taksonomskega vidika. Plovila prevažajo organizme tudi na svojem trupu in dnu (fouling). Nekatere ekonomsko pomembne tujerodne vrste so bile namerno vnesene za potrebe marikulture. Poleg organizmov, namenjenih za gojenje, so v novo okolje nenamerno prispele tudi »spremljajoče vrste«.

Sueški prekop je bil zgrajen leta 1869 in od takrat se je veliko število tropskih vrst naselilo v Sredozemsko morje; nekatere od njih so prispele tudi do slovenskega morja. Med drugimi vektorji vnosa so balastne vode najmanj selektiven način prenosa organizmov iz ekološkega in taksonomskega vidika. Plovila prevažajo organizme tudi na svojem trupu in dnu (fouling). Nekatere ekonomsko pomembne tujerodne vrste so bile namerno vnesene za potrebe marikulture. Poleg organizmov, namenjenih za gojenje, so v novo okolje nenamerno prispele tudi »spremljajoče vrste«.

Sueški prekop je bil zgrajen leta 1869 in od takrat se je veliko število tropskih vrst naselilo v Sredozemsko morje; nekatere od njih so prispele tudi do slovenskega morja. Med drugimi vektorji vnosa so balastne vode najmanj selektiven način prenosa organizmov iz ekološkega in taksonomskega vidika. Plovila prevažajo organizme tudi na svojem trupu in dnu (fouling). Nekatere ekonomsko pomembne tujerodne vrste so bile namerno vnesene za potrebe marikulture. Poleg organizmov, namenjenih za gojenje, so v novo okolje nenamerno prispele tudi »spremljajoče vrste«.

Sueški prekop je bil zgrajen leta 1869 in od takrat se je veliko število tropskih vrst naselilo v Sredozemsko morje; nekatere od njih so prispele tudi do slovenskega morja. Med drugimi vektorji vnosa so balastne vode najmanj selektiven način prenosa organizmov iz ekološkega in taksonomskega vidika. Plovila prevažajo organizme tudi na svojem trupu in dnu (fouling). Nekatere ekonomsko pomembne tujerodne vrste so bile namerno vnesene za potrebe marikulture. Poleg organizmov, namenjenih za gojenje, so v novo okolje nenamerno prispele tudi »spremljajoče vrste«.

Sueški prekop je bil zgrajen leta 1869 in od takrat se je veliko število tropskih vrst naselilo v Sredozemsko morje; nekatere od njih so prispele tudi do slovenskega morja. Med drugimi vektorji vnosa so balastne vode najmanj selektiven način prenosa organizmov iz ekološkega in taksonomskega vidika. Plovila prevažajo organizme tudi na svojem trupu in dnu (fouling). Nekatere ekonomsko pomembne tujerodne vrste so bile namerno vnesene za potrebe marikulture. Poleg organizmov, namenjenih za gojenje, so v novo okolje nenamerno prispele tudi »spremljajoče vrste«.

Sueški prekop je bil zgrajen leta 1869 in od takrat se je veliko število tropskih vrst naselilo v Sredozemsko morje; nekatere od njih so prispele tudi do slovenskega morja. Med drugimi vektorji vnosa so balastne vode najmanj selektiven način prenosa organizmov iz ekološkega in taksonomskega vidika. Plovila prevažajo organizme tudi na svojem trupu in dnu (fouling). Nekatere ekonomsko pomembne tujerodne vrste so bile namerno vnesene za potrebe marikulture. Poleg organizmov, namenjenih za gojenje, so v novo okolje nenamerno prispele tudi »spremljajoče vrste«.

Spričo slabih izkušenj, ki jih imajo s tujerodnimi vrstami marsikje v Evropi in po svetu je nujno potrebno raziskati stanje teh organizmov v slovenskem morju. Le z natančnim popisom tujerodnih organizmov, osnovnimi podatki o njihovi populaciji (abundanca, biomasa, gostota) in o njihovi razširjenosti bo možno ugotavljati potencialne negativne vplive v novem okolju. Menimo, da bi moral, za vsaj tiste tujerodne vrste, ki so ustaljene in pogoste v slovenskem morju, potekati redni monitoring. To so: M. atlantica, B. leachii, A. senhousia, R. philippinarum, C. gigas, F. enigmaticus, G. holbrooki in C. fragile subsp. fragile. Poleg tega menimo, da bi bil koristen tudi monitoring tujerodnih vrst, za katere je znano, da so že imele velik vpliv na prehranjevalni splet (npr. M. leidyi v Črnem morju).

Spričo slabih izkušenj, ki jih imajo s tujerodnimi vrstami marsikje v Evropi in po svetu je nujno potrebno raziskati stanje teh organizmov v slovenskem morju. Le z natančnim popisom tujerodnih organizmov, osnovnimi podatki o njihovi populaciji (abundanca, biomasa, gostota) in o njihovi razširjenosti bo možno ugotavljati potencialne negativne vplive v novem okolju. Menimo, da bi moral, za vsaj tiste tujerodne vrste, ki so ustaljene in pogoste v slovenskem morju, potekati redni monitoring. To so: M. atlantica, B. leachii, A. senhousia, R. philippinarum, C. gigas, F. enigmaticus, G. holbrooki in C. fragile subsp. fragile. Poleg tega menimo, da bi bil koristen tudi monitoring tujerodnih vrst, za katere je znano, da so že imele velik vpliv na prehranjevalni splet (npr. M. leidyi v Črnem morju).

Spričo slabih izkušenj, ki jih imajo s tujerodnimi vrstami marsikje v Evropi in po svetu je nujno potrebno raziskati stanje teh organizmov v slovenskem morju. Le z natančnim popisom tujerodnih organizmov, osnovnimi podatki o njihovi populaciji (abundanca, biomasa, gostota) in o njihovi razširjenosti bo možno ugotavljati potencialne negativne vplive v novem okolju. Menimo, da bi moral, za vsaj tiste tujerodne vrste, ki so ustaljene in pogoste v slovenskem morju, potekati redni monitoring. To so: M. atlantica, B. leachii, A. senhousia, R. philippinarum, C. gigas, F. enigmaticus, G. holbrooki in C. fragile subsp. fragile. Poleg tega menimo, da bi bil koristen tudi monitoring tujerodnih vrst, za katere je znano, da so že imele velik vpliv na prehranjevalni splet (npr. M. leidyi v Črnem morju).

Spričo slabih izkušenj, ki jih imajo s tujerodnimi vrstami marsikje v Evropi in po svetu je nujno potrebno raziskati stanje teh organizmov v slovenskem morju. Le z natančnim popisom tujerodnih organizmov, osnovnimi podatki o njihovi populaciji (abundanca, biomasa, gostota) in o njihovi razširjenosti bo možno ugotavljati potencialne negativne vplive v novem okolju. Menimo, da bi moral, za vsaj tiste tujerodne vrste, ki so ustaljene in pogoste v slovenskem morju, potekati redni monitoring. To so: M. atlantica, B. leachii, A. senhousia, R. philippinarum, C. gigas, F. enigmaticus, G. holbrooki in C. fragile subsp. fragile. Poleg tega menimo, da bi bil koristen tudi monitoring tujerodnih vrst, za katere je znano, da so že imele velik vpliv na prehranjevalni splet (npr. M. leidyi v Črnem morju).

Spričo slabih izkušenj, ki jih imajo s tujerodnimi vrstami marsikje v Evropi in po svetu je nujno potrebno raziskati stanje teh organizmov v slovenskem morju. Le z natančnim popisom tujerodnih organizmov, osnovnimi podatki o njihovi populaciji (abundanca, biomasa, gostota) in o njihovi razširjenosti bo možno ugotavljati potencialne negativne vplive v novem okolju. Menimo, da bi moral, za vsaj tiste tujerodne vrste, ki so ustaljene in pogoste v slovenskem morju, potekati redni monitoring. To so: M. atlantica, B. leachii, A. senhousia, R. philippinarum, C. gigas, F. enigmaticus, G. holbrooki in C. fragile subsp. fragile. Poleg tega menimo, da bi bil koristen tudi monitoring tujerodnih vrst, za katere je znano, da so že imele velik vpliv na prehranjevalni splet (npr. M. leidyi v Črnem morju).

Spričo slabih izkušenj, ki jih imajo s tujerodnimi vrstami marsikje v Evropi in po svetu je nujno potrebno raziskati stanje teh organizmov v slovenskem morju. Le z natančnim popisom tujerodnih organizmov, osnovnimi podatki o njihovi populaciji (abundanca, biomasa, gostota) in o njihovi razširjenosti bo možno ugotavljati potencialne negativne vplive v novem okolju. Menimo, da bi moral, za vsaj tiste tujerodne vrste, ki so ustaljene in pogoste v slovenskem morju, potekati redni monitoring. To so: M. atlantica, B. leachii, A. senhousia, R. philippinarum, C. gigas, F. enigmaticus, G. holbrooki in C. fragile subsp. fragile. Poleg tega menimo, da bi bil koristen tudi monitoring tujerodnih vrst, za katere je znano, da so že imele velik vpliv na prehranjevalni splet (npr. M. leidyi v Črnem morju).

Spričo slabih izkušenj, ki jih imajo s tujerodnimi vrstami marsikje v Evropi in po svetu je nujno potrebno raziskati stanje teh organizmov v slovenskem morju. Le z natančnim popisom tujerodnih organizmov, osnovnimi podatki o njihovi populaciji (abundanca, biomasa, gostota) in o njihovi razširjenosti bo možno ugotavljati potencialne negativne vplive v novem okolju. Menimo, da bi moral, za vsaj tiste tujerodne vrste, ki so ustaljene in pogoste v slovenskem morju, potekati redni monitoring. To so: M. atlantica, B. leachii, A. senhousia, R. philippinarum, C. gigas, F. enigmaticus, G. holbrooki in C. fragile subsp. fragile. Poleg tega menimo, da bi bil koristen tudi monitoring tujerodnih vrst, za katere je znano, da so že imele velik vpliv na prehranjevalni splet (npr. M. leidyi v Črnem morju).