POTREBNO DODATI ŠE PODATKE O NOTIFIKACIJI Morske vode, v pristojnosti R Slovenije, so del GSA 17 – severno Jadransko morje. GSA 17 pokriva celotno območje severnega in srednjega Jadrana do območja Gargano-Kotor na površini približno 92.660 km2. Površina morskega prostora znaša 213,80 kvadratnega kilometra, kar znaša dobra 2 % površine GSA 17. Za stanje staležev komercialnih vrst na omenjenem območju smo soodgovorni z drugimi državami na območju Jadranskega morja, še posebej s sosednjima državama – Italijo in Hrvaško. R Slovenija je povzela in izvedla pomembne ukrepe, ki so v zadnjih letih očitno vplivali na zmanjšanje ribolovnega pritiska na prelovljene komercialne vrste rib in lupinarjev. R Slovenija izpolnjuje vso predpisano evropsko zakonodajo, ki ureja ribiško dejavnost. Hkrati R Slovenija določa celo strožje pogoje uporabe določenih ribolovnih orodij, ki imajo več negativnih vplivov na okolje ter določa strožje pogoje, ki jih morajo izpolnjevati slovenski gospodarski ribiči. Poleg političnih in naravnih razmer ter izkoriščanja istih staležev s strani sosednjih držav je izvedla strukturne ukrepe za zmanjšanje prelovljenih staležev rib. S trajno prekinitvijo ribolovnih dejavnosti se je izvedel razrez in prestrukturiranje ribiških plovil do spodnje meje ekonomske, administrativne in socialne vzdržnosti dejavnosti slovenskega morskega gospodarskega ribolova. Kljub doslednemu izvajanju ukrepov, ki izhajajo iz Skupne ribiške politike, R Slovenija glede na relativno majhnost območja morskih voda v GSA17, ki so v njeni pristojnosti, k prelovljenosti staležev ne vpliva bistveno in tako ne more prispevati več k doseganju dobrega okoljskega stanja glede na deskriptor 3. Stanje za deskriptor 3 mora biti doseženo na (pod)regionalni ravni. R Slovenija tako uveljavlja izjemo po 14. in 15. členu ODMS. Komercialne vrste rib obravnava Skupna ribiška politika, ki se izvaja v vseh pomorskih državah EU. V tem okviru poteka opredelitev ciljev in monitoring komercialnih vrst. Kot okoljski cilji so zaenkrat privzeta upravljavska mnenja Generalne ribiške komisije za Sredozemlje (GFCM). Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da je stanje morskega okolja glede ribjega staleža nekaterih komercialnih vrst slabo, saj je stalež morskega lista (Solea solea) v prelovu, stalež sardele (Sardina pilchardus) in sardona (Engraulis encrasicolus) pa v celoti izkoriščen. Vzrok slabega stanja ribjega staleža je izvajanje intenzivnega morskega ribolova v celotni morski regiji Sredozemsko morje in podregiji Jadransko morje, in ne v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije. Slovenija oziroma morski gospodarski ribolov slovenskih ribičev je v primerjavi s sosednjimi državami zanemarljiv. Ulov malih pelagičnih vrst v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije, predstavlja manj kot 1 % celotnega ulova teh vrst v severnem delu Jadranskega morja in je minimalen v primerjavi s sosednjimi državami (t.j. Italija in Hrvaška). Slovenija tako sama z nacionalnimi ukrepi ne more doseči dobrega stanja oziroma okoljskih ciljev na področju ribjih staležev. Slovenija je zmanjšala svoj celotni letni iztovor s cca. 8.000 ton (leta 1983) na zgolj 121 ton (leto 2019), kar pomeni zmanjšanje letnega iztovora za kar za 98,5 %. Slovensko ribištvo je v preteklosti upadalo zaradi zgodovinskih, kot tudi ekonomskih razlogov (npr. izguba jugoslovanskega trga), kar je imelo pomembne posledice za lokalno skupnost in priobalne občine. V letu 2012 je bil izveden ukrep trajne ukinitve ribolovnih dejavnosti. V okviru tega ukrepa je bilo ukinjenih in danih v razrez 12 plovil, od tega edini dve plovili s pelagično vlečno mrežo, dve plovili z zaporno plavarico, 5 plovil s pridneno vlečno mrežo ter 3 plovila s stoječimi mrežami. Pred izvedbo ukrepa trajne ukinitve konec leta 2010 je bilo v slovenski ribiški floti skupno 185 plovil, z zgornjima mejama bruto tonaže (BT) 1.057 in moči motorjev kW 10.974. Zgornja dovoljena meja po izvedbi razreza je znašala 675 BT in 8.867 kW. V obdobju med leti 2010 in 2012 je upad BT znašal 63 %, vrednost KW se je zmanjšala za 81 %. Med umaknjenimi plovili sta bili tudi edini (in največji) slovenski ribiški plovili, ki sta lovili v paru s pelagično vlečno mrežo, katerih ciljni vrsti sta bili sardela in sardon. Slovenija torej od leta 2012 dalje nima več segmenta pelagičnih vlečnih mrež, iztovor pelagičnih vrst rib pa ostaja majhen, ker predstavljajo te vrste rib ciljne vrste samo še za (4 aktivne) zaporne plavarice. R Slovenija pri ukrepih, ki se nanašajo na upravljanje sardel in sardonov v Jadranskem morju, ravna v skladu s »Priporočilom GFCM/37/2013/1 o večletnem načrtu upravljanja za ribištva, ki izkoriščajo staleže majhnih pelagičnih vrst v območju GFCM-GSA 17 (severno Jadransko morje), in o prehodnih ukrepih varovanja za ribištva, ki izkoriščajo staleže majhnih pelagičnih vrst v območju GFCM-GSA 18 (južno Jadransko morje)«. Priporočilo je za R Slovenijo zavezujoče in je hkrati tudi večletni načrt za upravljanje Sredozemskega morja, ki ga je sprejel GFCM. S tem priporočilom oziroma načrtom se uravnava tudi ribolovni napor, saj je med drugim določeno, da plovila, ki lovijo staleže majhnih pelagičnih vrst (staleže sardel in sardonov), ne smejo biti aktivna več kot 180 dni na leto in največ 20 dni na mesec. Slovenski ribiči lovijo večinoma selivske staleže rib, ki so deljeni med več držav (Italija, Hrvaška), zato je pomemben razvoj kazalnikov za določitev in opis stanja komercialnih vrst rib in lupinarjev v pristojnosti regionalnih organizacij za upravljanje ribištva (GFCM) in v pristojnosti EK. R Slovenija spremlja in poroča podatke, ki so v skladu s kazalniki, ki jih je sprejel GFCM v okviru DCRF (Data Collection Reference Point) in EK v okviru DCF (Data Collection Framework). Omejitve ribolova se urejajo v skladu s priporočili Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju. V trenutni veljavi sta dva načrta upravljanja, in sicer Načrt upravljanja pridnenih staležev v severnem Jadranu in Načrt upravljanja malih pelagični staležev v severnem Jadranu. Evropska komisija je na podlagi teh priporočil sprejela Uredbo št. 2021/90/EU o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Sredozemskem in Črnem morju, kjer so določene izjeme za R Slovenijo. Poleg tega R Slovenija uravnava svoj ribolov na podlagi Uredbe št. 1343/2011/EU o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM. R Slovenija, kot članica GFCM, upošteva priporočila te organizacije in posledično začasno prepoveduje opravljanje gospodarskega ribolova. R Slovenija sodi med nacionalne flote, ki imajo manj kot petnajst plovil, ki lovijo z zaporno plavarico oziroma s pelagičnimi vlečnimi mrežami, zato lahko v skladu s priporočilom GFCM/42/2018/8 izvede zaporo ribolova v ločenih obdobjih za zaporo ribolova na sardelo in sardona, ki traja najmanj 15 zaporednih dni za posamezni segment flote. Kljub doslednemu izvajanju zahtev Skupne ribiške politike v R Sloveniji in izvajanju ukrepov se stanje staležev določenih komercialnih vrst rib na območju GSA17 ne izboljšuje. R Slovenija za deskriptor 3 sledi sledečim ciljem: D3C1-D3C3; Potrebno je zmanjšati smrtnost staležev v regiji in podregiji zaradi komercialnega ribolova na raven, ki bo zagotovila trajnostno uporabo. Potrebno je zmanjšanje ribolovnega napora za vse vrste, za katere se ugotovi (na podlagi raziskav) oziroma je ugotovljeno, da imajo zmanjšano sposobnost razmnoževanja ali sestavo populacije glede na starost in velikost, in sicer na ravni regije in podregije. Ribištvo in njegova ohranitev je pomembna dejavnost za Slovenijo, predvsem z vidika tradicionalne dejavnosti, ki se povezuje s turistično ponudbo. Ribištvo ohranja vidik identitete R Slovenije kot ribiške in pomorske države. Slovenija sama, z lastnimi napori in uvajanjem dodatnih ukrepov, ne more zagotoviti dobrega okoljskega stanja komercialnih vrst rib in lupinarjev na območju morskih voda v njeni pristojnosti, ki so del GSA17. R Slovenija za deskriptor 3 uveljavlja tudi člen 15. Pri reševanju problematike bi bilo smiselno okrepiti napore in prizadevanja s sosednjimi državami članicami in na ravni celotne podregije Jadranskega morja. Učinkovito izvajanje ukrepov za doseganje dobrega stanja morskega okolja glede ribjega staleža (D3) zahteva učinkovit odziv na (pod)regionalni ravni in v okviru skupne ribiške politike v smeri ohranjanja in trajnostnega upravljanja staležev komercialnih vrst rib in lupinarjev. V programu ukrepov je naveden ukrep D1, 3, 4, 6, 7: TU18 (1b) - Nadgradnja izvajanja trajnostnega morskega ribištva, ki naslavlja ukrepanje na (pod)regionalni ravni. Ukrep naslavlja izvajanje skupne ribiške politike ob sočasnem usklajenem delovanju z ukrepi regionalne upravljavske organizacije. Za upravljanje ribištva v severnem Jadranu je izrednega pomena podregionalno sodelovanje s katerim se bo pridobilo zanesljivejše podatke za pripravo skupnih ocen staležev na podlagi katerih bodo izdelana ustrezna priporočila, ki bodo tudi v celoti implementirana. Za učinkovitejše izvajanje skupne ribiške politike, katere rezultat bo izboljšanje stanja morskega okolja, je potrebno tudi sodelovanje Evropske komisije.