Member State report / Art8 / 2012 / D3 / Slovenia / Mediterranean: Adriatic Sea

Report type Member State report to Commission
MSFD Article Art. 8 Initial assessment (and Art. 17 updates)
Report due 2012-10-15
GES Descriptor D3 Commercial fish and shellfish
Member State Slovenia
Region/subregion Mediterranean: Adriatic Sea
Reported by Inštitut za vode Republike Slovenije / Institute for water of the Republic of Slovenia
Report date 2013-01-24
Report access MADSI_MSFD8bPressures_20130514.xml

območje vodnih teles morja glede na NUV

GES component
D1C2 Population abundance (1.2, 1.2.1)
Feature
LevelPressureLess12PassiveMobile
LevelPressureMore12Passive
LevelPressureMore12MobileSeabed
LevelPressureMore12MobileOther
LevelPressureFishingRecreational
LevelPressureShellfishCollection
ImpactPressureSeabedHabitats
ImpactPressureFunctionalGroup
ImpactPressureExploitedFish
ImpactPressureExploitedShellfish
Assessment Topic
ExtractionSeabedHabitats
ExtractionCommerciallyExpFish3_2or3_3
Element
CephalopodsAll, FishAll, FishDemersalElasmobranchs
CephalopodsAll, FishAll, FishDemersalElasmobranchs
FishAll
ShallRock
Element 2
ThresholdValue
Threshold value/Value unit
Proportion threshold value
Status of criteria/indicator
Descriptive
Descriptive
Status trend
Declining
Declining
Status confidence
High
High
Description (status of criteria/indicator)
Iz iztovorjenih količin ribiških proizvodov ne moremo sklepati na GES. Na zmanjševanje iztovorjenih količin bolj kot stanje staležev vplivajo socio-ekonomske razmere, možnost prodaje itd.
Iz iztovorjenih količin ribiških proizvodov ne moremo sklepati na GES. Na zmanjševanje iztovorjenih količin bolj kot stanje staležev vplivajo socio-ekonomske razmere, možnost prodaje itd.
Limitations
Podatki po letih močno variirajo glede števila ribolovnih dni, števila plovil ter nosilnostjo in močjo.
Podatki po letih močno variirajo glede števila ribolovnih dni, števila plovil ter nosilnostjo in močjo.
Podatki po letih močno variirajo glede števila ribolovnih dni, števila plovil ter nosilnostjo in močjo.
Podatki po letih močno variirajo glede števila ribolovnih dni, števila plovil ter nosilnostjo in močjo.
Podatki po letih močno variirajo glede števila ribolovnih dni, števila plovil ter nosilnostjo in močjo. Agregirani podatki iz obdobja od leta 2003 do 2010 morda vsebujejo pristrane ocene.
Podatki po letih močno variirajo glede števila ribolovnih dni, števila plovil ter nosilnostjo in močjo.
Prepoznane so jakosti obremenitve glede posameznih ribolovnih orodij vendar bo potrebno v nadaljnjih raziskavah ovrednotiti vplive.
Prepoznane so jakosti obremenitve glede posameznih ribolovnih orodij vendar bo potrebno v nadaljnjih raziskavah ovrednotiti vplive.
Prepoznane so jakosti obremenitve glede posameznih ribolovnih orodij vendar bo potrebno v nadaljnjih raziskavah ovrednotiti vplive.
Prepoznane so jakosti obremenitve vendar bo potrebno v nadaljnjih raziskavah ovrednotiti vplive.
Assessment period
Description
Ribolovni pritisk plovil krajših od 12 metrov, neglede na uporabljeno ribolovno orodje, se je v obdobju od leta 2005 do 2011 povečeval. Povečanje je bilo najočitnejše v številu ribolovnih dni, katerih število je od 3329 dni naraslo na 5374. Parametri povezani s plovili (število plovil, nosilnost in moč) so imeli od leta 2005 do 2010 naraščajoči trend, leta 2011 pa so se nekoliko znižali. Najnižje število plovil je bilo leta 2005 (60 plovil), najvišje pa leta 2010 (71 plovil). Nosilnost plovil je bila najmanjša leta 2005 (147,22 BT), največja pa leta 2010 (196,76 BT). Moč plovil je bila najmanjša leta 2005 (2274,05 kW), največja pa leta 2010 (3417,62 kW).
Ribolovni pritisk plovil daljših od 12 metrov s pasivnimi ribolovnimi orodji je bil v obdobju od leta 2005 do 2011 spremenljiv. Število ribolovnih dni je bilo največje leta 2007 (244 ribolovnih dni), nato pa je do leta 2011 padlo na 110 ribolovnih dni. Parametri povezani s plovili (število plovil, nosilnost in moč) so bili spremenljivi. Najnižje število plovil je bilo leta 2006 (1 plovilo), najvišje pa leta 2007 in 2010 (6 plovil). Nosilnost plovil je bila najmanjša leta 2006 (10,96 BT), največja pa leta 2010 (216,78 BT). Moč plovil je bila najmanjša leta 2006 (10,96 kW), največja pa leta 2010 (216,78 kW).
Ribolovni pritisk plovil daljših od 12 metrov z aktivnimi ribolovnimi orodji, ki vplivajo na morsko dno, se je sprva povečeval, v zadnjih dveh letih pa znižal. Število ribolovnih dni se je od leta 2005 do 2009 povečalo s 465 ribolovnih dni na 968. Parametri povezani s plovili (število plovil, nosilnost in moč) so imeli od leta 2005 do 2008 naraščajoči trend, nato pa padajočega. Najnižje število plovil je bilo leta 2005 (9 plovil), najvišje pa leta 2008 in 2009 (14 plovil). Nosilnost plovil je bila najmanjša leta 2005 (166,79 BT), največja pa leta 2008 (382,10 BT). Moč plovil je bila najmanjša leta 2005 (166,79 kW), največja pa leta 2008 (382,10 kW).
Ribolovni pritisk plovil daljših od 12 metrov z ostalimi aktivnimi ribolovnimi orodji je bil od leta 2005 do 2011 dokaj stanoviten. Število ribolovnih je bilo največje leta 2009 (863 ribolovnih dni), najmanjše pa leta 2008 (624 ribolovnih dni). Parametri povezani s plovili (število plovil, nosilnost in moč) so se le malo spreminjali. Število plovil se je spreminjalo od šest do sedem plovil. Nosilnost plovil je bila najmanjša leta 2007 (355,96 BT), največja pa leta 2008 (388,52 BT). Moč plovil je bila najmanjša leta 2006 (1608,68 kW), največja pa leta 2008 (1955,70 kW).
Količina uplena rekreacijskega ribolova je od leta 2003 do 2008 naraščala, pozneje pa padala. Število uplenjenih osebkov je bilo najmanjše leta 2010 (43.267 osebkov), največje pa leta 2008 (139.553 osebkov). Masa uplenjenih osebkov je bilo najnižja leta 2010 (5040 kilogramov), najvišja pa leta 2008 (28.298 kilogramov).
Ribolovni pritisk povezan z nabiranjem školjk, se je v obdobju od leta 2005 do 2011 glede večine parametrov povečeval. Zmanjševanje je bilo najočitnejše v številu ribolovnih dni, katerih število je od 447 dni leta 2008 padlo na 165 leta 2011. Parametri povezani s plovili (število plovil, nosilnost in moč) so imeli od leta 2005 do 2011 naraščajoči trend. Najnižje število plovil je bilo leta 2005 (2 plovili), najvišje pa leta 2011 (5 plovil). Nosilnost plovil je bila najmanjša leta 2008 (5,93 BT), največja pa leta 2011 (36,91 BT). Moč plovil je bila najmanjša leta 2008 (59,90 kW), največja pa leta 2011 (326,33 kW).
Prepoznani so vplivi na pridnene habitate zaradi ribolova z zapornimi plavaricami in pelagičnimi vlečnimi mrežami.Vplive še ni možno relevantno ovrednotiti.
Vplive še ni možno relevantno ovrednotiti.
Vplive še ni možno relevantno ovrednotiti.
Vplive še ni možno relevantno ovrednotiti.
Input load
75-100%
75-100%
75-100%
75-100%
50-75%
50-75%
Unknown_NotAssessed
Unknown_NotAssessed
Load unit
Unknown_NotAssessed
Unknown_NotAssessed
Confidence
High
High
High
High
Moderate
Moderate
Low
Low
Trends (recent)
Increasing
Stable
Decreasing
Stable
Decreasing
Increasing
Trends (future)
Be stable
Be stable
Decrease
Be stable
Be stable
Be stable
Description (activities)
Commercial and non-commercial fishing.
Commercial and non-commercial fishing.
Commercial and non-commercial fishing.
Commercial and non-commercial fishing.
Commercial and non-commercial fishing.
Commercial and non-commercial fishing.
Commercial and non-commercial fishing.
Commercial and non-commercial fishing.
Commercial and non-commercial fishing.
Commercial and non-commercial fishing.
Activity type
  • NotReported
  • Wild fisheries
  • NotReported
  • Wild fisheries
  • NotReported
  • Wild fisheries
  • NotReported
  • Wild fisheries
  • NotReported
  • Wild fisheries
  • NotReported
  • Wild fisheries
  • NotReported
  • Wild fisheries
  • NotReported
  • Wild fisheries
  • NotReported
  • Wild fisheries
  • NotReported
  • Wild fisheries
Information gaps
Vplive še ni možno relevantno ovrednotiti. Vsebine ribištva bo potrebno uskladiti na nivoju subregije Jadranskega morja.
Vplive še ni možno relevantno ovrednotiti. Vsebine ribištva bo potrebno uskladiti na nivoju subregije Jadranskega morja.
Vplive še ni možno relevantno ovrednotiti. Vsebine ribištva bo potrebno uskladiti na nivoju subregije Jadranskega morja.
Vplive še ni možno relevantno ovrednotiti. Vsebine ribištva bo potrebno uskladiti na nivoju subregije Jadranskega morja.
Vplive še ni možno relevantno ovrednotiti. Vsebine ribištva bo potrebno uskladiti na nivoju subregije Jadranskega morja.
Vplive še ni možno relevantno ovrednotiti. Vsebine ribištva bo potrebno uskladiti na nivoju subregije Jadranskega morja.
Vplive še ni možno relevantno ovrednotiti. Vsebine ribištva bo potrebno uskladiti na nivoju subregije Jadranskega morja.
Vplive še ni možno relevantno ovrednotiti. Vsebine ribištva bo potrebno uskladiti na nivoju subregije Jadranskega morja.
Vplive še ni možno relevantno ovrednotiti. Vsebine ribištva bo potrebno uskladiti na nivoju subregije Jadranskega morja.
Vplive še ni možno relevantno ovrednotiti. Vsebine ribištva bo potrebno uskladiti na nivoju subregije Jadranskega morja.

območje vodnih teles morja v razdalji 1 nm od obale in Škocjanski zatokom: SI5VT2 VT Morje Lazaret - Ankaran, SI5VT3 MPVT Morje Koprski zaliv, SI5VT4 VT Morje Žusterna - Piran, SI5VT5 VT Morje Piranski zaliv in SI5VT6 MPVT Škocjanski zatok

območje vodnega telesa SI5VT1 VT Jadransko morje

območje GFCM GSA 17 - severni del Jadranskega morja

celotno območje NUMO oz. območje morskih voda pod suverenostjo ali pristojnostjo Republike Slovenije oz. območje vodnih teles morja glede na NUV + epikontinentalni pas in zaščitna ekološka cona Republike Slovenije