Member State report / Art11 / 2020 / D5 / Slovenia / Mediterranean: Adriatic Sea

Report type Member State report to Commission
MSFD Article Art. 11 Monitoring programmes (and Art. 17 updates)
Report due 2020-10-15
GES Descriptor D5 Eutrophication
Member State Slovenia
Region/subregion Mediterranean: Adriatic Sea
Reported by Inštitut za vode Republike Slovenije/ Institute for water of the Republic of Slovenia
Report date 2021-05-28
Report access

Descriptor
D5
D5
D5
D5
D5
D5
D5
Monitoring strategy description
Strategija Monitoring pojava evtrofikacije (D5) se navezuje na deskriptor kakovosti D5 Evtrofikacija, ki jo povzroči človek in njeni škodljivi učinki, zajema pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa hranil v okolje. Skladno s tem strategija naslavlja spremljanje stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih z vnosom hranil, posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 (NUMO), povezanih s pojavom evtrofikacije, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D5. Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da je za pojav evtrofikacije lahko razlog v prevelikem vnosu hranil v morske vode. Potencialni vir vnosa hranil in organskih snovi v morsko okolje predstavljajo razpršeni viri (dejavnost kmetijstvo in dejavnost komunalna uporaba z območij razpršene poselitve oziroma z območij poselitve brez priključka na komunalno čistilno napravo), točkovni viri (dejavnosti komunalna in industrijska uporaba) ter vnosi z vodotoki (izliv v morske vode). Iz presoje stanja izhaja, da je stanje morskega okolja glede pojava evtrofikacije dobro. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja – le-to vzpostavljeno, ko so škodljivi učinki, ki jih povzroči evtrofikacija, minimalni. To je, ko so dosežene vrednosti, ki so določene z okoljskimi cilji D5C1, D5C2, D5C4 in D5C5. Presoja stanja je pokazala, da je stanje morskih voda, v pristojnosti R Slovenije, glede koncentracije hranil dobro, da pa obstajajo potencialni viri z vidika obremenitve morskih voda s hranili. Skupina ukrepov iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, relevantnih za deskriptor D5, vključuje ukrepe za preprečevanje obremenjevanja morskega okolja s hranili in nadzor nad prisotnostjo hranil v morskem okolju. Namen strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) je spremljanje izbranih elementov in pripadajočih parametrov za oceno stanja in oceno doseganja okoljskih ciljev v okviru deskriptorja D5 (Evtrofikacija) na način, da se spremlja koncentracije hranil v morski vodi – stopnjo pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) in odziv ekosistema na morebitno spremembo koncentracij hranil – stanje in vpliv (angl. state/impact) na
Strategija Monitoring pojava evtrofikacije (D5) se navezuje na deskriptor kakovosti D5 Evtrofikacija, ki jo povzroči človek in njeni škodljivi učinki, zajema pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa hranil v okolje. Skladno s tem strategija naslavlja spremljanje stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih z vnosom hranil, posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 (NUMO), povezanih s pojavom evtrofikacije, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D5. Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da je za pojav evtrofikacije lahko razlog v prevelikem vnosu hranil v morske vode. Potencialni vir vnosa hranil in organskih snovi v morsko okolje predstavljajo razpršeni viri (dejavnost kmetijstvo in dejavnost komunalna uporaba z območij razpršene poselitve oziroma z območij poselitve brez priključka na komunalno čistilno napravo), točkovni viri (dejavnosti komunalna in industrijska uporaba) ter vnosi z vodotoki (izliv v morske vode). Iz presoje stanja izhaja, da je stanje morskega okolja glede pojava evtrofikacije dobro. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja – le-to vzpostavljeno, ko so škodljivi učinki, ki jih povzroči evtrofikacija, minimalni. To je, ko so dosežene vrednosti, ki so določene z okoljskimi cilji D5C1, D5C2, D5C4 in D5C5. Presoja stanja je pokazala, da je stanje morskih voda, v pristojnosti R Slovenije, glede koncentracije hranil dobro, da pa obstajajo potencialni viri z vidika obremenitve morskih voda s hranili. Skupina ukrepov iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, relevantnih za deskriptor D5, vključuje ukrepe za preprečevanje obremenjevanja morskega okolja s hranili in nadzor nad prisotnostjo hranil v morskem okolju. Namen strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) je spremljanje izbranih elementov in pripadajočih parametrov za oceno stanja in oceno doseganja okoljskih ciljev v okviru deskriptorja D5 (Evtrofikacija) na način, da se spremlja koncentracije hranil v morski vodi – stopnjo pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) in odziv ekosistema na morebitno spremembo koncentracij hranil – stanje in vpliv (angl. state/impact) na
Strategija Monitoring pojava evtrofikacije (D5) se navezuje na deskriptor kakovosti D5 Evtrofikacija, ki jo povzroči človek in njeni škodljivi učinki, zajema pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa hranil v okolje. Skladno s tem strategija naslavlja spremljanje stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih z vnosom hranil, posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 (NUMO), povezanih s pojavom evtrofikacije, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D5. Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da je za pojav evtrofikacije lahko razlog v prevelikem vnosu hranil v morske vode. Potencialni vir vnosa hranil in organskih snovi v morsko okolje predstavljajo razpršeni viri (dejavnost kmetijstvo in dejavnost komunalna uporaba z območij razpršene poselitve oziroma z območij poselitve brez priključka na komunalno čistilno napravo), točkovni viri (dejavnosti komunalna in industrijska uporaba) ter vnosi z vodotoki (izliv v morske vode). Iz presoje stanja izhaja, da je stanje morskega okolja glede pojava evtrofikacije dobro. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja – le-to vzpostavljeno, ko so škodljivi učinki, ki jih povzroči evtrofikacija, minimalni. To je, ko so dosežene vrednosti, ki so določene z okoljskimi cilji D5C1, D5C2, D5C4 in D5C5. Presoja stanja je pokazala, da je stanje morskih voda, v pristojnosti R Slovenije, glede koncentracije hranil dobro, da pa obstajajo potencialni viri z vidika obremenitve morskih voda s hranili. Skupina ukrepov iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, relevantnih za deskriptor D5, vključuje ukrepe za preprečevanje obremenjevanja morskega okolja s hranili in nadzor nad prisotnostjo hranil v morskem okolju. Namen strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) je spremljanje izbranih elementov in pripadajočih parametrov za oceno stanja in oceno doseganja okoljskih ciljev v okviru deskriptorja D5 (Evtrofikacija) na način, da se spremlja koncentracije hranil v morski vodi – stopnjo pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) in odziv ekosistema na morebitno spremembo koncentracij hranil – stanje in vpliv (angl. state/impact) na
Strategija Monitoring pojava evtrofikacije (D5) se navezuje na deskriptor kakovosti D5 Evtrofikacija, ki jo povzroči človek in njeni škodljivi učinki, zajema pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa hranil v okolje. Skladno s tem strategija naslavlja spremljanje stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih z vnosom hranil, posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 (NUMO), povezanih s pojavom evtrofikacije, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D5. Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da je za pojav evtrofikacije lahko razlog v prevelikem vnosu hranil v morske vode. Potencialni vir vnosa hranil in organskih snovi v morsko okolje predstavljajo razpršeni viri (dejavnost kmetijstvo in dejavnost komunalna uporaba z območij razpršene poselitve oziroma z območij poselitve brez priključka na komunalno čistilno napravo), točkovni viri (dejavnosti komunalna in industrijska uporaba) ter vnosi z vodotoki (izliv v morske vode). Iz presoje stanja izhaja, da je stanje morskega okolja glede pojava evtrofikacije dobro. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja – le-to vzpostavljeno, ko so škodljivi učinki, ki jih povzroči evtrofikacija, minimalni. To je, ko so dosežene vrednosti, ki so določene z okoljskimi cilji D5C1, D5C2, D5C4 in D5C5. Presoja stanja je pokazala, da je stanje morskih voda, v pristojnosti R Slovenije, glede koncentracije hranil dobro, da pa obstajajo potencialni viri z vidika obremenitve morskih voda s hranili. Skupina ukrepov iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, relevantnih za deskriptor D5, vključuje ukrepe za preprečevanje obremenjevanja morskega okolja s hranili in nadzor nad prisotnostjo hranil v morskem okolju. Namen strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) je spremljanje izbranih elementov in pripadajočih parametrov za oceno stanja in oceno doseganja okoljskih ciljev v okviru deskriptorja D5 (Evtrofikacija) na način, da se spremlja koncentracije hranil v morski vodi – stopnjo pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) in odziv ekosistema na morebitno spremembo koncentracij hranil – stanje in vpliv (angl. state/impact) na
Strategija Monitoring pojava evtrofikacije (D5) se navezuje na deskriptor kakovosti D5 Evtrofikacija, ki jo povzroči človek in njeni škodljivi učinki, zajema pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa hranil v okolje. Skladno s tem strategija naslavlja spremljanje stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih z vnosom hranil, posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 (NUMO), povezanih s pojavom evtrofikacije, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D5. Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da je za pojav evtrofikacije lahko razlog v prevelikem vnosu hranil v morske vode. Potencialni vir vnosa hranil in organskih snovi v morsko okolje predstavljajo razpršeni viri (dejavnost kmetijstvo in dejavnost komunalna uporaba z območij razpršene poselitve oziroma z območij poselitve brez priključka na komunalno čistilno napravo), točkovni viri (dejavnosti komunalna in industrijska uporaba) ter vnosi z vodotoki (izliv v morske vode). Iz presoje stanja izhaja, da je stanje morskega okolja glede pojava evtrofikacije dobro. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja – le-to vzpostavljeno, ko so škodljivi učinki, ki jih povzroči evtrofikacija, minimalni. To je, ko so dosežene vrednosti, ki so določene z okoljskimi cilji D5C1, D5C2, D5C4 in D5C5. Presoja stanja je pokazala, da je stanje morskih voda, v pristojnosti R Slovenije, glede koncentracije hranil dobro, da pa obstajajo potencialni viri z vidika obremenitve morskih voda s hranili. Skupina ukrepov iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, relevantnih za deskriptor D5, vključuje ukrepe za preprečevanje obremenjevanja morskega okolja s hranili in nadzor nad prisotnostjo hranil v morskem okolju. Namen strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) je spremljanje izbranih elementov in pripadajočih parametrov za oceno stanja in oceno doseganja okoljskih ciljev v okviru deskriptorja D5 (Evtrofikacija) na način, da se spremlja koncentracije hranil v morski vodi – stopnjo pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) in odziv ekosistema na morebitno spremembo koncentracij hranil – stanje in vpliv (angl. state/impact) na
Strategija Monitoring pojava evtrofikacije (D5) se navezuje na deskriptor kakovosti D5 Evtrofikacija, ki jo povzroči človek in njeni škodljivi učinki, zajema pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa hranil v okolje. Skladno s tem strategija naslavlja spremljanje stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih z vnosom hranil, posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 (NUMO), povezanih s pojavom evtrofikacije, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D5. Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da je za pojav evtrofikacije lahko razlog v prevelikem vnosu hranil v morske vode. Potencialni vir vnosa hranil in organskih snovi v morsko okolje predstavljajo razpršeni viri (dejavnost kmetijstvo in dejavnost komunalna uporaba z območij razpršene poselitve oziroma z območij poselitve brez priključka na komunalno čistilno napravo), točkovni viri (dejavnosti komunalna in industrijska uporaba) ter vnosi z vodotoki (izliv v morske vode). Iz presoje stanja izhaja, da je stanje morskega okolja glede pojava evtrofikacije dobro. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja – le-to vzpostavljeno, ko so škodljivi učinki, ki jih povzroči evtrofikacija, minimalni. To je, ko so dosežene vrednosti, ki so določene z okoljskimi cilji D5C1, D5C2, D5C4 in D5C5. Presoja stanja je pokazala, da je stanje morskih voda, v pristojnosti R Slovenije, glede koncentracije hranil dobro, da pa obstajajo potencialni viri z vidika obremenitve morskih voda s hranili. Skupina ukrepov iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, relevantnih za deskriptor D5, vključuje ukrepe za preprečevanje obremenjevanja morskega okolja s hranili in nadzor nad prisotnostjo hranil v morskem okolju. Namen strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) je spremljanje izbranih elementov in pripadajočih parametrov za oceno stanja in oceno doseganja okoljskih ciljev v okviru deskriptorja D5 (Evtrofikacija) na način, da se spremlja koncentracije hranil v morski vodi – stopnjo pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) in odziv ekosistema na morebitno spremembo koncentracij hranil – stanje in vpliv (angl. state/impact) na
Strategija Monitoring pojava evtrofikacije (D5) se navezuje na deskriptor kakovosti D5 Evtrofikacija, ki jo povzroči človek in njeni škodljivi učinki, zajema pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa hranil v okolje. Skladno s tem strategija naslavlja spremljanje stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih z vnosom hranil, posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 (NUMO), povezanih s pojavom evtrofikacije, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D5. Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da je za pojav evtrofikacije lahko razlog v prevelikem vnosu hranil v morske vode. Potencialni vir vnosa hranil in organskih snovi v morsko okolje predstavljajo razpršeni viri (dejavnost kmetijstvo in dejavnost komunalna uporaba z območij razpršene poselitve oziroma z območij poselitve brez priključka na komunalno čistilno napravo), točkovni viri (dejavnosti komunalna in industrijska uporaba) ter vnosi z vodotoki (izliv v morske vode). Iz presoje stanja izhaja, da je stanje morskega okolja glede pojava evtrofikacije dobro. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja – le-to vzpostavljeno, ko so škodljivi učinki, ki jih povzroči evtrofikacija, minimalni. To je, ko so dosežene vrednosti, ki so določene z okoljskimi cilji D5C1, D5C2, D5C4 in D5C5. Presoja stanja je pokazala, da je stanje morskih voda, v pristojnosti R Slovenije, glede koncentracije hranil dobro, da pa obstajajo potencialni viri z vidika obremenitve morskih voda s hranili. Skupina ukrepov iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, relevantnih za deskriptor D5, vključuje ukrepe za preprečevanje obremenjevanja morskega okolja s hranili in nadzor nad prisotnostjo hranil v morskem okolju. Namen strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) je spremljanje izbranih elementov in pripadajočih parametrov za oceno stanja in oceno doseganja okoljskih ciljev v okviru deskriptorja D5 (Evtrofikacija) na način, da se spremlja koncentracije hranil v morski vodi – stopnjo pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) in odziv ekosistema na morebitno spremembo koncentracij hranil – stanje in vpliv (angl. state/impact) na
Coverage of GES criteria
Adequate monitoring was in place in 2014
Adequate monitoring was in place in 2014
Adequate monitoring was in place in 2014
Adequate monitoring was in place in 2014
Adequate monitoring was in place in 2014
Adequate monitoring was in place in 2014
Adequate monitoring was in place in 2014
Gaps and plans
Presoja stanja je pokazala, da je stanje morskih voda, v pristojnosti R Slovenije, glede koncentracije hranil dobro, da pa obstajajo potencialni viri z vidika obremenitve morskih voda s hranili. Skupina ukrepov iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, relevantnih za deskriptor D5, vključuje ukrepe za preprečevanje obremenjevanja morskega okolja s hranili in nadzor nad prisotnostjo hranil v morskem okolju. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja pred prekomernim vnosom hranil izvaja preko ukrepov za preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve, industrije in kmetijstva. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego in ohranitev dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za deskriptor kakovosti obogatitev s hranili (D5) potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a), in sicer s temeljnimi ukrepi tipa 1b. S temeljnimi ukrepi tipa 1b se namerava vzpostaviti spremljanje stanja voda v izlivnih delih rek ter inšpekcijski nadzor na vodnih telesih, ki ne dosegajo dobrega stanja, kar bo omogočalo učinkovitejši odziv v primeru prekomernih koncentracij hranil, ki se vnašajo v morsko okolje iz zaledja. Za Strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) so pomembni temeljni in dopolnilni ukrepi iz dveh skupin ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, in sicer je iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomemben ukrep D1-D11: TU5 (1a) Spremljanje stanja morskega okolja, iz skupine Ukrepi za nadzor in omejevanje onesnaženja s hranili (D5) pa so pomembni ukrepi D5: TU1(1a) Preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve in industrije, D5: TU2(1a) Preprečevanje onesnaženja iz kmetijstva, D5: TU3(1b) Vzpostavitev monitoringa v izlivnem območju rek, če bi bili za to utemeljeni razlogi in obstoječi podatki ne bi bili ustrezni za interpretacijo in vrednotenje stanja morskega okolja glede obremenitve s hranili in D5: TU4(1b) Usmeritve inšpekcijskega nadzora na območja obremenitve s hranili, če bi bili za to utemeljeni razlogi in obstoječi podatki ne bi bili ustrezni za interpretacijo.
Presoja stanja je pokazala, da je stanje morskih voda, v pristojnosti R Slovenije, glede koncentracije hranil dobro, da pa obstajajo potencialni viri z vidika obremenitve morskih voda s hranili. Skupina ukrepov iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, relevantnih za deskriptor D5, vključuje ukrepe za preprečevanje obremenjevanja morskega okolja s hranili in nadzor nad prisotnostjo hranil v morskem okolju. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja pred prekomernim vnosom hranil izvaja preko ukrepov za preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve, industrije in kmetijstva. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego in ohranitev dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za deskriptor kakovosti obogatitev s hranili (D5) potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a), in sicer s temeljnimi ukrepi tipa 1b. S temeljnimi ukrepi tipa 1b se namerava vzpostaviti spremljanje stanja voda v izlivnih delih rek ter inšpekcijski nadzor na vodnih telesih, ki ne dosegajo dobrega stanja, kar bo omogočalo učinkovitejši odziv v primeru prekomernih koncentracij hranil, ki se vnašajo v morsko okolje iz zaledja. Za Strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) so pomembni temeljni in dopolnilni ukrepi iz dveh skupin ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, in sicer je iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomemben ukrep D1-D11: TU5 (1a) Spremljanje stanja morskega okolja, iz skupine Ukrepi za nadzor in omejevanje onesnaženja s hranili (D5) pa so pomembni ukrepi D5: TU1(1a) Preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve in industrije, D5: TU2(1a) Preprečevanje onesnaženja iz kmetijstva, D5: TU3(1b) Vzpostavitev monitoringa v izlivnem območju rek, če bi bili za to utemeljeni razlogi in obstoječi podatki ne bi bili ustrezni za interpretacijo in vrednotenje stanja morskega okolja glede obremenitve s hranili in D5: TU4(1b) Usmeritve inšpekcijskega nadzora na območja obremenitve s hranili, če bi bili za to utemeljeni razlogi in obstoječi podatki ne bi bili ustrezni za interpretacijo.
Presoja stanja je pokazala, da je stanje morskih voda, v pristojnosti R Slovenije, glede koncentracije hranil dobro, da pa obstajajo potencialni viri z vidika obremenitve morskih voda s hranili. Skupina ukrepov iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, relevantnih za deskriptor D5, vključuje ukrepe za preprečevanje obremenjevanja morskega okolja s hranili in nadzor nad prisotnostjo hranil v morskem okolju. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja pred prekomernim vnosom hranil izvaja preko ukrepov za preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve, industrije in kmetijstva. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego in ohranitev dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za deskriptor kakovosti obogatitev s hranili (D5) potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a), in sicer s temeljnimi ukrepi tipa 1b. S temeljnimi ukrepi tipa 1b se namerava vzpostaviti spremljanje stanja voda v izlivnih delih rek ter inšpekcijski nadzor na vodnih telesih, ki ne dosegajo dobrega stanja, kar bo omogočalo učinkovitejši odziv v primeru prekomernih koncentracij hranil, ki se vnašajo v morsko okolje iz zaledja. Za Strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) so pomembni temeljni in dopolnilni ukrepi iz dveh skupin ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, in sicer je iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomemben ukrep D1-D11: TU5 (1a) Spremljanje stanja morskega okolja, iz skupine Ukrepi za nadzor in omejevanje onesnaženja s hranili (D5) pa so pomembni ukrepi D5: TU1(1a) Preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve in industrije, D5: TU2(1a) Preprečevanje onesnaženja iz kmetijstva, D5: TU3(1b) Vzpostavitev monitoringa v izlivnem območju rek, če bi bili za to utemeljeni razlogi in obstoječi podatki ne bi bili ustrezni za interpretacijo in vrednotenje stanja morskega okolja glede obremenitve s hranili in D5: TU4(1b) Usmeritve inšpekcijskega nadzora na območja obremenitve s hranili, če bi bili za to utemeljeni razlogi in obstoječi podatki ne bi bili ustrezni za interpretacijo.
Presoja stanja je pokazala, da je stanje morskih voda, v pristojnosti R Slovenije, glede koncentracije hranil dobro, da pa obstajajo potencialni viri z vidika obremenitve morskih voda s hranili. Skupina ukrepov iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, relevantnih za deskriptor D5, vključuje ukrepe za preprečevanje obremenjevanja morskega okolja s hranili in nadzor nad prisotnostjo hranil v morskem okolju. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja pred prekomernim vnosom hranil izvaja preko ukrepov za preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve, industrije in kmetijstva. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego in ohranitev dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za deskriptor kakovosti obogatitev s hranili (D5) potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a), in sicer s temeljnimi ukrepi tipa 1b. S temeljnimi ukrepi tipa 1b se namerava vzpostaviti spremljanje stanja voda v izlivnih delih rek ter inšpekcijski nadzor na vodnih telesih, ki ne dosegajo dobrega stanja, kar bo omogočalo učinkovitejši odziv v primeru prekomernih koncentracij hranil, ki se vnašajo v morsko okolje iz zaledja. Za Strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) so pomembni temeljni in dopolnilni ukrepi iz dveh skupin ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, in sicer je iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomemben ukrep D1-D11: TU5 (1a) Spremljanje stanja morskega okolja, iz skupine Ukrepi za nadzor in omejevanje onesnaženja s hranili (D5) pa so pomembni ukrepi D5: TU1(1a) Preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve in industrije, D5: TU2(1a) Preprečevanje onesnaženja iz kmetijstva, D5: TU3(1b) Vzpostavitev monitoringa v izlivnem območju rek, če bi bili za to utemeljeni razlogi in obstoječi podatki ne bi bili ustrezni za interpretacijo in vrednotenje stanja morskega okolja glede obremenitve s hranili in D5: TU4(1b) Usmeritve inšpekcijskega nadzora na območja obremenitve s hranili, če bi bili za to utemeljeni razlogi in obstoječi podatki ne bi bili ustrezni za interpretacijo.
Presoja stanja je pokazala, da je stanje morskih voda, v pristojnosti R Slovenije, glede koncentracije hranil dobro, da pa obstajajo potencialni viri z vidika obremenitve morskih voda s hranili. Skupina ukrepov iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, relevantnih za deskriptor D5, vključuje ukrepe za preprečevanje obremenjevanja morskega okolja s hranili in nadzor nad prisotnostjo hranil v morskem okolju. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja pred prekomernim vnosom hranil izvaja preko ukrepov za preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve, industrije in kmetijstva. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego in ohranitev dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za deskriptor kakovosti obogatitev s hranili (D5) potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a), in sicer s temeljnimi ukrepi tipa 1b. S temeljnimi ukrepi tipa 1b se namerava vzpostaviti spremljanje stanja voda v izlivnih delih rek ter inšpekcijski nadzor na vodnih telesih, ki ne dosegajo dobrega stanja, kar bo omogočalo učinkovitejši odziv v primeru prekomernih koncentracij hranil, ki se vnašajo v morsko okolje iz zaledja. Za Strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) so pomembni temeljni in dopolnilni ukrepi iz dveh skupin ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, in sicer je iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomemben ukrep D1-D11: TU5 (1a) Spremljanje stanja morskega okolja, iz skupine Ukrepi za nadzor in omejevanje onesnaženja s hranili (D5) pa so pomembni ukrepi D5: TU1(1a) Preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve in industrije, D5: TU2(1a) Preprečevanje onesnaženja iz kmetijstva, D5: TU3(1b) Vzpostavitev monitoringa v izlivnem območju rek, če bi bili za to utemeljeni razlogi in obstoječi podatki ne bi bili ustrezni za interpretacijo in vrednotenje stanja morskega okolja glede obremenitve s hranili in D5: TU4(1b) Usmeritve inšpekcijskega nadzora na območja obremenitve s hranili, če bi bili za to utemeljeni razlogi in obstoječi podatki ne bi bili ustrezni za interpretacijo.
Presoja stanja je pokazala, da je stanje morskih voda, v pristojnosti R Slovenije, glede koncentracije hranil dobro, da pa obstajajo potencialni viri z vidika obremenitve morskih voda s hranili. Skupina ukrepov iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, relevantnih za deskriptor D5, vključuje ukrepe za preprečevanje obremenjevanja morskega okolja s hranili in nadzor nad prisotnostjo hranil v morskem okolju. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja pred prekomernim vnosom hranil izvaja preko ukrepov za preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve, industrije in kmetijstva. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego in ohranitev dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za deskriptor kakovosti obogatitev s hranili (D5) potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a), in sicer s temeljnimi ukrepi tipa 1b. S temeljnimi ukrepi tipa 1b se namerava vzpostaviti spremljanje stanja voda v izlivnih delih rek ter inšpekcijski nadzor na vodnih telesih, ki ne dosegajo dobrega stanja, kar bo omogočalo učinkovitejši odziv v primeru prekomernih koncentracij hranil, ki se vnašajo v morsko okolje iz zaledja. Za Strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) so pomembni temeljni in dopolnilni ukrepi iz dveh skupin ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, in sicer je iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomemben ukrep D1-D11: TU5 (1a) Spremljanje stanja morskega okolja, iz skupine Ukrepi za nadzor in omejevanje onesnaženja s hranili (D5) pa so pomembni ukrepi D5: TU1(1a) Preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve in industrije, D5: TU2(1a) Preprečevanje onesnaženja iz kmetijstva, D5: TU3(1b) Vzpostavitev monitoringa v izlivnem območju rek, če bi bili za to utemeljeni razlogi in obstoječi podatki ne bi bili ustrezni za interpretacijo in vrednotenje stanja morskega okolja glede obremenitve s hranili in D5: TU4(1b) Usmeritve inšpekcijskega nadzora na območja obremenitve s hranili, če bi bili za to utemeljeni razlogi in obstoječi podatki ne bi bili ustrezni za interpretacijo.
Presoja stanja je pokazala, da je stanje morskih voda, v pristojnosti R Slovenije, glede koncentracije hranil dobro, da pa obstajajo potencialni viri z vidika obremenitve morskih voda s hranili. Skupina ukrepov iz Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, relevantnih za deskriptor D5, vključuje ukrepe za preprečevanje obremenjevanja morskega okolja s hranili in nadzor nad prisotnostjo hranil v morskem okolju. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja pred prekomernim vnosom hranil izvaja preko ukrepov za preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve, industrije in kmetijstva. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego in ohranitev dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za deskriptor kakovosti obogatitev s hranili (D5) potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a), in sicer s temeljnimi ukrepi tipa 1b. S temeljnimi ukrepi tipa 1b se namerava vzpostaviti spremljanje stanja voda v izlivnih delih rek ter inšpekcijski nadzor na vodnih telesih, ki ne dosegajo dobrega stanja, kar bo omogočalo učinkovitejši odziv v primeru prekomernih koncentracij hranil, ki se vnašajo v morsko okolje iz zaledja. Za Strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) so pomembni temeljni in dopolnilni ukrepi iz dveh skupin ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, in sicer je iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomemben ukrep D1-D11: TU5 (1a) Spremljanje stanja morskega okolja, iz skupine Ukrepi za nadzor in omejevanje onesnaženja s hranili (D5) pa so pomembni ukrepi D5: TU1(1a) Preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve in industrije, D5: TU2(1a) Preprečevanje onesnaženja iz kmetijstva, D5: TU3(1b) Vzpostavitev monitoringa v izlivnem območju rek, če bi bili za to utemeljeni razlogi in obstoječi podatki ne bi bili ustrezni za interpretacijo in vrednotenje stanja morskega okolja glede obremenitve s hranili in D5: TU4(1b) Usmeritve inšpekcijskega nadzora na območja obremenitve s hranili, če bi bili za to utemeljeni razlogi in obstoječi podatki ne bi bili ustrezni za interpretacijo.
Related targets
Coverage of targets
Related measures
Coverage of measures
Related monitoring programmes
  • SI-D05-01
  • SI-D05-02
  • SI-D05-03
  • SI-D05-04
  • SI-D05-05
  • SI-D05-06
  • SI-D05-07
  • SI-D05-01
  • SI-D05-02
  • SI-D05-03
  • SI-D05-04
  • SI-D05-05
  • SI-D05-06
  • SI-D05-07
  • SI-D05-01
  • SI-D05-02
  • SI-D05-03
  • SI-D05-04
  • SI-D05-05
  • SI-D05-06
  • SI-D05-07
  • SI-D05-01
  • SI-D05-02
  • SI-D05-03
  • SI-D05-04
  • SI-D05-05
  • SI-D05-06
  • SI-D05-07
  • SI-D05-01
  • SI-D05-02
  • SI-D05-03
  • SI-D05-04
  • SI-D05-05
  • SI-D05-06
  • SI-D05-07
  • SI-D05-01
  • SI-D05-02
  • SI-D05-03
  • SI-D05-04
  • SI-D05-05
  • SI-D05-06
  • SI-D05-07
  • SI-D05-01
  • SI-D05-02
  • SI-D05-03
  • SI-D05-04
  • SI-D05-05
  • SI-D05-06
  • SI-D05-07
Programme code
SI-D05-01
SI-D05-02
SI-D05-03
SI-D05-04
SI-D05-05
SI-D05-06
SI-D05-07
Programme name
Monitoring hranilnih snovi v vodnem stolpcu
Monitoring klorofila a v vodnem stolpcu
Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu
Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca
Monitoring oportunističnih makroalg bentoških habitatnih tipov
Monitoring združb makrofitov
Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov
Update type
Modified from 2014
Modified from 2014
Modified from 2014
Modified from 2014
Modified from 2014
Modified from 2014
Modified from 2014
Old programme codes
  • MAD-SI-AA-11
  • MAD-SI-AA-11
  • MAD-SI-AA-11 D1, 4-01_PelagicHabitat
  • MAD-SI-AA-11
  • MAD-SI-AA-11 D1, 4-01_PelagicHabitat
  • MAD-SI-AA-11
  • MAD-SI-AA-111
  • MAD-SI-AA-111-D1, 4, 6-01_ZdružbeDna
  • MAD-SI-AA-111
  • MAD-SI-AA-111-D1, 4, 6-01_ZdružbeDna
  • MAD-SI-AA-111
  • MAD-SI-AA-111-D1, 4, 6-01_ZdružbeDna
Programme description
Program Monitoring hranilnih snovi v vodnem stolpcu se nanaša na spremljanje hranilnih snovi v vodnem stolpcu – spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter na spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, posredno pa tudi na spremljanje vnosa hranil iz zaledja, zraka ali dejavnosti na morju na način, da so lokacije vzorčnih mest izbrane tako, da se morebitne spremembe interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje – posredno spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring hranilnih snovi v vodnem stolpcu se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom evtrofikacije, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D5. Namen programa je: - zbiranje podatkov o koncentracijah hranil v vodnem stolpcu ter prostorski in časovni razporeditvi koncentracij hranil z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje ter stopnjo pritiska v morskem okolju zaradi vnosa hranil, - z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se izmerjene koncentracije hranil v vodnem stolpcu lahko interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru. Cilj programa S programom Monitoring hranilnih snovi v vodnem stolpcu spremljamo doseganje okoljskega cilja D5C1, opredeljenega v presoji stanja: »Obstoječe dobro stanje hranil v vodnem stolpcu se ohranja. Letna geometrijska povprečja integriranih koncentracij hranil ne presegajo mejnih vrednosti za dobro stanje, ki so bile določene za obalno morje v okviru metodologije za vrednotenje ekološkega stanja skladno s predpisi, ki urejajo stanje površinskih vosa v R Sloveniji: nitrat (NO3) 35 µg/l, celokupni fosfor 13 µg/l, ortofosfat (PO4) 4,6 µg/l«. Zakonodajni okvir programa Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring pojava evtrofikacije izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z ODV in je z nacionalno zakonodajo opredeljen v Uredbi o stanju površinskih vodah (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11 in 73/16).
Program Monitoring klorofila a v vodnem stolpcu se nanaša na spremljanje biomase fitoplanktona z monitoringom koncentracij klorofila a v vodnem stolpcu – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, posredno pa tudi na spremljanje vnosa hranil iz zaledja, zraka ali dejavnosti na morju na način, da so lokacije vzorčnih mest izbrane tako, da se morebitne spremembe interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje – posredno spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring klorofila a v vodnem stolpcu se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom evtrofikacije, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D5. Namen programa je: - zbiranje podatkov o koncentracijah klorofila a v vodnem stolpcu z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje zaradi vnosa hranil, - z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se izmerjene koncentracije klorofila a v vodnem stolpcu lahko interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru. Cilj programa S programom Monitoring klorofila a v vodnem stolpcu spremljamo doseganje okoljskega cilja D5C2, opredeljenega v presoji stanja: »Obstoječe dobro stanje glede na koncentracijo klorofila a se ohranja. Koncentracije klorofila a v površinskem sloju morske vode ne presegajo mejnih vrednosti za dobro stanje, ki je bila določena z interkalibracijo na ravni regije Sredozemsko morje: 1,5 µg/l«. Zakonodajni okvir programa Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring pojava evtrofikacije izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z ODV in je z nacionalno zakonodajo opredeljen v Uredbi o stanju površinskih vodah (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11 in 73/16).
Program Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu se nanaša na cvetenje škodljivih alg v vodnem stolpcu morja – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, posredno pa tudi na spremljanje vnosa hranil iz zaledja, zraka ali dejavnosti na morju na način, da so lokacije vzorčnih mest izbrane tako, da se morebitne spremembe interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje – posredno spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom evtrofikacije, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D5. Namen programa je: - zbiranje podatkov o cvetenju škodljivih alg v vodnem stolpcu z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje zaradi vnosa hranil, - z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se izmerjeni podatki o cvetenju škodljivih alg v vodnem stolpcu lahko interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru. Cilj programa: S programom Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu posredno spremljamo doseganje vseh okoljskih ciljev, ki jih naslavlja strategija Monitoring pojava evtrofikacije (D5). Zakonodajni okvir programa: Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring pojava evtrofikacije izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z ODV in je z nacionalno zakonodajo opredeljen v Uredbi o stanju površinskih vodah (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11 in 73/16).
Program Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca se nanaša na spremljanje koncentracije raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, posredno pa tudi na spremljanje vnosa hranil iz zaledja, zraka ali dejavnosti na morju na način, da so lokacije vzorčnih mest izbrane tako, da se morebitne spremembe interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje – posredno spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom evtrofikacije, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D5. Namen programa je: - zbiranje podatkov o koncentracijah raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje zaradi vnosa hranil, - z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se izmerjeni podatki o koncentracijah raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca lahko interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru. Cilj programa S programom Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca spremljamo doseganje okoljskega cilja D5C5, opredeljenega v presoji stanja: »Koncentracije raztopljenega kisika pri dnu morajo biti primerne za preživetje pridnene favne. Epizode pomanjkanja kisika (hipoksije) v pridnenem sloju vodnega stolpca morajo biti časovno in prostorsko tako omejene, da ne povzročajo pomora pridnenih organizmov in trajne škode na morskem dnu. Do popolnega pomanjkanja kisika pri dnu (anoksij) ne sme prihajati. Obstoječe dobro stanje se ohranja. Koncentracije raztopljenega kisika pri dnu ne smejo biti nižje od 2 mg/L, kar je meja za hipoksijo«. Zakonodajni okvir programa Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring pojava evtrofikacije izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z ODV in je z nacionalno zakonodajo opredeljen v Uredbi o stanju površinskih vodah (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81
Program Monitoring oportunističnih makroalg bentoških habitatnih tipov se nanaša na spremljanje pojavljanja oportunističnih makroalg bentoških habitatnih tipov – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, posredno pa tudi na spremljanje vnosa hranil iz zaledja, zraka ali dejavnosti na morju na način, da so lokacije vzorčnih mest izbrane tako, da se morebitne spremembe interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje – posredno spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring oportunističnih makroalg bentoških habitatnih tipov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom evtrofikacije, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D5. Namen programa je: - zbiranje podatkov o pojavljanju oportunističnih makroalg bentoških habitatnih tipov z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje zaradi vnosa hranil, - z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se pojavljanje oportunističnih makroalg bentoških habitatov lahko interpretira tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru. Cilj programa S programom Monitoring oportunističnih makroalg bentoških habitatnih tipov posredno spremljamo doseganje vseh okoljskih ciljev, ki jih naslavlja strategija Monitoring pojava evtrofikacije (D5). Zakonodajni okvir programa Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring pojava evtrofikacije izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z ODV in je z nacionalno zakonodajo opredeljen v Uredbi o stanju površinskih vodah (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11 in 73/16).
Program Monitoring združb makrofitov se nanaša na spremljanje združb makrofitov – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, posredno pa tudi na spremljanje vnosa hranil iz zaledja, zraka ali dejavnosti na morju na način, da so lokacije vzorčnih mest izbrane tako, da se morebitne spremembe interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje – posredno spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring združb makrofitov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom evtrofikacije, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D5. Namen programa je: - zbiranje podatkov o vrstni sestavi in številčnosti združb makrofitov z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje zaradi vnosa hranil, - z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se podatki o vrstni sestavi in številčnosti združb makrofitov lahko interpretira tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru. Cilj programa S programom Monitoring združb makrofitov bentoških habitatnih tipov posredno spremljamo doseganje vseh okoljskih ciljev, ki jih naslavlja strategija Monitoring pojava evtrofikacije (D5). Zakonodajni okvir programa Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring pojava evtrofikacije izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z ODV in je z nacionalno zakonodajo opredeljen v Uredbi o stanju površinskih vodah (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11 in 73/16). Povezava z drugimi programi Spremljanje morskih trav, natančneje pozejdonke, se izvaja v okviru programa Monitoring bentoških habitatnih tipov pod strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6), kjer je tudi podrobnejši opis metodologije.
Program Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov se nanaša na spremljanje združb makrofavne bentoških habitatnih tipov – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, posredno pa tudi na spremljanje vnosa hranil iz zaledja, zraka ali dejavnosti na morju na način, da so lokacije vzorčnih mest izbrane tako, da se morebitne spremembe interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje – posredno spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom evtrofikacije, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D5. Namen programa je: - zbiranje podatkov o vrstni sestavi in številčnosti združb makrofavne bentoških habitatnih tipov z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje zaradi vnosa hranil, - z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se podatki o vrstni sestavi in številčnosti združb makrofavne bentoških habitatnih tipov lahko interpretira tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru. Cilj programa S programom Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov posredno spremljamo doseganje vseh okoljskih ciljev, ki jih naslavlja strategija Monitoring pojava evtrofikacije (D5). Zakonodajni okvir programa Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring pojava evtrofikacije izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z ODV in je z nacionalno zakonodajo opredeljen v Uredbi o stanju površinskih vodah (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11 in 73/16). Povezava z drugimi programi V okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) poteka Monitoring bentoških habitatnih tipov, v okviru katerega se vsaj delno spremlja tudi določene vrste mehkužcev, koralnjakov, spužev in drugih pridnenih makro-nevretenčarjev.
Monitoring purpose
  • Environmental state and impacts
  • Pressures at source
  • Pressures in the marine environment
  • Environmental state and impacts
  • Pressures at source
  • Environmental state and impacts
  • Pressures at source
  • Environmental state and impacts
  • Pressures at source
  • Environmental state and impacts
  • Pressures at source
  • Environmental state and impacts
  • Pressures at source
  • Environmental state and impacts
  • Pressures at source
Other policies and conventions
Regional cooperation - coordinating body
Regional cooperation - countries involved
Regional cooperation - implementation level
Monitoring details
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring hranilnih snovi v vodnem stolpcu nanaša na element meril Hranilne snovi v vodnem stolpcu in merilo Koncentracije hranilnih snovi (D5C1). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje, stopnjo pritiska v morskem okolju ter posredno tudi stopnjo pritiska pri viru.
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring klorofila a v vodnem stolpcu nanaša na element meril Klorofil v vodnem stolpcu in merilo Koncentracije klorofila a (D5C2). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje ter posredno tudi stopnjo pritiska pri viru.
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu nanaša na element meril Cvetenje škodljivih alg (npr. cianobakterij) v vodnem stolpcu in merilo Število, prostorski obseg in trajanje cvetenja škodljivih alg (D5C3). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje ter posredno tudi stopnjo pritiska pri viru.
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca nanaša na element meril Raztopljeni kisik v pridnenem sloju vodnega stolpca in merilo Koncentracija raztopljenega kisika (D5C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje ter posredno tudi stopnjo pritiska pri viru.
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring oportunističnih makroalg bentoških habitatnih tipov nanaša na element meril Oportunistične makroalge bentoških habitatov in merilo Število oportunističnih makroalg (D5C6). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje ter posredno tudi stopnjo pritiska pri viru.
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring združb makrofitov nanaša na element meril Združbe makrofitov (večletne morske alge in trave, npr. alge iz reda Fucales, prava morska trava in neptunska trava) bentoških habitatov in merilo Vrstna sestava in relativna številčnost ali vertikalna razporeditev združb makrofitov (D5C7). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje ter posredno tudi stopnjo pritiska pri viru.
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov nanaša na element meril Združbe makrofavne bentoških habitatov in merilo Vrstna sestava in relativna številčnost združb makrofavne (D5C8). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje ter posredno tudi stopnjo pritiska pri viru.
Features
Eutrophication
Eutrophication
Eutrophication
Eutrophication
Eutrophication
Eutrophication
Eutrophication
Elements
  • DIN
  • DIP
  • TN
  • TP
  • Chlorophyll-a
  • Maximum concentration of blooming species
  • Dissolved oxygen (O2)
  • Benthic habitats - opportunistic macroalgae
  • Benthic habitats - macrophyte communities
  • Benthic habitats - macrobenthic communities
GES criteria
D5C1
D5C2
D5C3
D5C5
D5C6
D5C7
D5C8
Parameters
  • Concentration in water
  • Concentration in water
  • Duration
  • Extent
  • Frequency
  • Concentration in water
  • Abundance (number of individuals)
  • Abundance (number of individuals)
  • Other
  • Other
  • Relative abundance within community (of pelagic and benthic habitats)
Parameter Other
Vrstna sestava združb makrofitov
Vrstna sestava združb makrofavne
Spatial scope
  • Coastal waters (WFD)
  • Territorial waters
  • Coastal waters (WFD)
  • Territorial waters
  • Coastal waters (WFD)
  • Coastal waters (WFD)
  • Territorial waters
  • Coastal waters (WFD)
  • Coastal waters (WFD)
  • Coastal waters (WFD)
Marine reporting units
  • MAD-SI-MRU-11
  • MAD-SI-MRU-12
  • MAD-SI-MRU-11
  • MAD-SI-MRU-12
  • MAD-SI-MRU-11
  • MAD-SI-MRU-11
  • MAD-SI-MRU-12
  • MAD-SI-MRU-11
  • MAD-SI-MRU-11
  • MAD-SI-MRU-11
Temporal scope (start date - end date)
1984-9999
1984-9999
1989-9999
1984-9999
2006-9999
2006-9999
2007-9999
Monitoring frequency
Monthly
Monthly
Monthly
Monthly
6-monthly
6-monthly
6-monthly
Monitoring type
  • In-situ sampling coastal
  • In-situ sampling coastal
  • In-situ sampling coastal
  • In-situ sampling coastal
  • In-situ sampling coastal
  • In-situ sampling coastal
  • In-situ sampling coastal
Monitoring method
  • Other monitoring method
  • Other monitoring method
  • Other monitoring method
  • Other monitoring method
  • Other monitoring method
  • Other monitoring method
  • Other monitoring method
Monitoring method other
Program Monitoring hranilnih snovi v vodnem stolpcu je del spremljanja splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV. Vzorčenje morske vode za splošne fizikalno-kemijske parametre, med njimi tudi za koncentracije hranil, se izvaja vsako leto, enkrat mesečno, na več vzorčnih mestih po globinski vertikali v skladu z veljavnim standardom SIST ISO 5667-9:1996 Kakovost vode - Vzorčenje - 9. del: Navodilo za vzorčenje morskih vod. V okviru programa se spremlja koncentracije naslednjih parametrov: raztopljenega anorganskega dušika, celokupnega dušika, raztopljenega anorganskega fosforja in celokupnega fosforja. Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje koncentracije hranil v vodnem stolpcu kot del spremljanje splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda po ODV je navedena v Programu monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021 (Dobnikar-Tehovnik s sod., 2017) in dostopna na spletnem naslovu: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%202016%20do%202021_SPLET_kon%C4%8Dna.pdf
Program Monitoring klorofila a v vodnem stolpcu je del spremljanja bioloških elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV. V okviru rograma se spremlja koncentracije klorofila a v vodnem stolpcu (biomaso fitoplanktona). Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje koncentracije klorofila a v vodnem stolpcu kot del spremljanja bioloških elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV je navedena v Programu monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021 (Dobnikar-Tehovnik s sod., 2017) in ostopna na spletnem naslovu: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%202016%20do%202021_SPLET_kon%C4%8Dna.pdf Metodologija vrednotenja ekološkega stanja obalnega morja na podlagi fitoplanktona (MOP, 2016) je dostopna na straneh: http://mop.arhivspletisc.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/ekolosko_stanje/metod_vredn_ekoloskega_st_morja_fitoplanktona.pdf
Program Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu je del spremljanja bioloških elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV. V okviru programa se spremlja naslednje parametre: biomasa (koncentracija klorofila a), vrstna sestava in številčnost. Ti parametri so podlaga za podatke o številu, prostorskem obsegu in trajanju cvetenja škodljivih alg. Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu kot del monitoringa spremljanje bioloških elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV je navedena v Programu monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021 (Dobnikar-Tehovnik s sod., 2017) in dostopna na spletnem naslovu: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%202016%20do%202021_SPLET_kon%C4%8Dna.pdf Metodologija vrednotenja ekološkega stanja obalnega morja na podlagi fitoplanktona (MOP, 2016) je dostopna na straneh: http://mop.arhivspletisc.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/ekolosko_stanje/metod_vredn_ekoloskega_st_morja_fitoplanktona.pdf
Program Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca je del spremljanja splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV. Vzorčenje morske vode za splošne fizikalno-kemijske parametre, med njimi tudi za koncentracije raztopljenega kisika v vodnem stolpcu, se izvaja vsako leto, enkrat mesečno, na več vzorčnih mestih po globinski vertikali v skladu z veljavnim standardom SIST ISO 5667-9:1996 Kakovost vode - Vzorčenje - 9. del: Navodilo za vzorčenje morskih vod. V okviru programa se spremlja koncentracije raztopljenega kisika v vodnem stolpcu. Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje koncentracije raztopljenega kisika v vodnem stolpcu kot del spremljanja splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV je navedena v Programu monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021 (Dobnikar-Tehovnik s sod., 2017) in dostopna na spletnem naslovu: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%202016%20do%20202 1_SPLET_kon%C4%8Dna.pdf
Program Monitoring oportunističnih makroalg bentoških habitatnih tipov je del spremljanja bioloških elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV. Vzorčenje makroalg na skalnatem dnu se vzorči dvakrat letno, in sicer v spomladanskem času (maj – junij) in konec poletja (avgust - september). V okviru programa se spremlja številčnost oportunističnih vrst alg v bentoških habitatih. Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje oportunističnih makroalg bentoških habitatov kot del spremljanja bioloških elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV je navedena v Programu monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021 (Dobnikar-Tehovnik s sod., 2017) in dostopna na spletnem naslovu: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%202016%20do%202021_SPLET_kon%C4%8Dna.pdf
Metodologija za spremljanje makrofitskih alg je podrobneje že opisana v sklopu programa Monitoring oportunističnih makroalg bentoških habitatnih tipov v okviru iste strategije. V okviru programa se spremlja vrstna sestava in številčnost združb makrofitov. Povezava z drugimi programi Spremljanje morskih trav, natančneje pozejdonke, se izvaja v okviru programa Monitoring bentoških habitatnih tipov pod strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6), kjer je tudi podrobnejši opis metodologije.
Spremljanje bentoških nevretenčarjev Program Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov je del spremljanja bioloških elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV. Vzorčenje poteka dvakrat letno, spomladi (konec maja, začetek junija) ter konec poletja/začetek jeseni (začetek septembra) na mehkem dnu infralitorala na globini med 7 in 11 m v skladu s sledečimi mednarodnimi in slovenskimi standardi. V okviru programa se spremlja vrstna sestava in številčnost zbružbe bentoških nevretenčarjev. Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje bentoških nevretenčarjev kot del spremljanja bioloških elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV je navedena v Programu monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021 (Dobnikar-Tehovnik s sod., 2017) in dostopna na spletnem naslovu: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%202016%20do%202021_SPLET_kon%C4%8Dna.pdf Metodologija vrednotenja ekološkega stanja obalnega morja na podlagi bentoških nevretenčarjev (MOP, 2016) je dostopna na spletni strani: http://mop.arhivspletisc.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/ekolosko_stanje/metod_vredn_ekoloskega_st_morja_bentoskih_nevretencarjev.pdf
Quality control
Vzorčenje morske vode za splošne fizikalno-kemijske parametre, med njimi tudi za koncentracije hranil, se izvaja vsako leto, enkrat mesečno, na več vzorčnih mestih po globinski vertikali v skladu z veljavnim standardom SIST ISO 5667-9:1996 Kakovost vode - Vzorčenje - 9. del: Navodilo za vzorčenje morskih vod.
Vzorčenje fitoplanktona (biomasa, številčnost in vrstna sestava) se izvaja enkrat mesečno po globinski vertikali na več vzorčnih mestih skladno s sledečimi mednarodnimi in slovenskimi standardi: SIST EN 15204:2007 (Kakovost vode - Smerni standard za štetje fitoplanktona z invertno mikroskopijo (postopek po Utermöhlu)) in SIST EN 15972:2012 (Kakovost vode - Navodilo za kvantitativne in kvalitativne preiskave morskega fitoplanktona).
Vzorčenje fitoplanktona (biomasa, številčnost in vrstna sestava) se izvaja enkrat mesečno na več vzorčnih mestih na posameznih globinah vodnega stolpca skladno s sledečimi mednarodnimi in slovenskimi standardi: SIST EN 15204:2007 (Kakovost vode - Smerni standard za štetje fitoplanktona z invertno mikroskopijo (postopek po Utermöhlu) in SIST EN 15972:2012 (Kakovost vode - Navodilo za kvantitativne in kvalitativne preiskave morskega fitoplanktona).
Vzorčenje morske vode za splošne fizikalno-kemijske parametre, med njimi tudi za koncentracije raztopljenega kisika v vodnem stolpcu, se izvaja vsako leto, enkrat mesečno, na več vzorčnih mestih po globinski vertikali v skladu z veljavnim standardom SIST ISO 5667-9:1996 Kakovost vode - Vzorčenje - 9. del: Navodilo za vzorčenje morskih vod.
Podatek ni na voljo
Podatek ni na voljo
SIST EN ISO 16665:2014 Kakovost vode -Smernice za kvantitativno vzorčenje in obdelavo vzorcev morske makrofavne sedimentnega dna (ISO 16665:2014).
Data management
Data access
Related indicator/name
Contact
References