Member State report / Art9 / 2012 / D5 / Slovenia / Mediterranean: Adriatic Sea
Report type | Member State report to Commission |
MSFD Article | Art. 9 Determination of GES (and Art. 17 updates) |
Report due | 2012-10-15 |
GES Descriptor | D5 Eutrophication |
Member State | Slovenia |
Region/subregion | Mediterranean: Adriatic Sea |
Reported by | Inštitut za vode Republike Slovenije / Institute for water of the Republic of Slovenia |
Report date | 2013-01-24 |
Report access | MADSI_MSFD9GES_20130425.xml |
GES component |
D5
|
5.1 Nutrients level |
5.1.1 Nutrient concentration |
5.2 Direct effects of nutrient enrichment |
5.2.1 Chlorophyll concentration |
5.2.2 Water transparency |
5.2.3 Abundance of macroalgae |
5.2.4 Shift in floristic species composition |
5.3 Indirect effects of nutrient enrichment |
5.3.1 Abundance of seaweeds and seagrasses |
5.3.2 Dissolved oxygen |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Method used |
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.1. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.2. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 6.1. ni razvite metode MAD-SI-AA-11 9.1: V glavnem obdelava rezultatov posameznih meritev, razen Cd, Hg in PAH v školjkah-podatki ARSO za zadnjih 9 let, primerjava z Direktivo 2000/60/ES in Uredbama komisije EU št. 1881/2006 in 1259/2011, mnenje eksperta. MAD-SI-AA-11 8.1: Za morsko vodo obdelava rezultatov ARSO za zadnja 4 leta in primerjava z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 2008/105/ES in Uredbo o stanju površinskih voda (URL 14/2009).. MAD-SI-AA-11: za merilo 1.4 ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 1.5 ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 1.6 smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977), in določanju ekološkega stanja po Panayotidisu (Lipej in sod., 2007a). Za habitate v kamnitem infralitoralu se uporablja IHT indeks. Za ocena stanja obrežne ribje združbe pa gostota ustnač (število osebkov/100 m^2 transekta). MAD-SI-AA-11 5.1: merilo 5.1: pri definiciji GES za koncentracije hranilnih snovi v vodnem stolpcu smo upoštevali pristop po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju, nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. MAD-SI-AA-11 5.2: merilo 5.2: pri definiciji GES za neposredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja, pri koncentraciji klorofila a smo uporabili odvisnost pritisk/odziv). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. MAD-SI-AA-11 5.3: merilo 5.3: pri definiciji GES za posredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi pri ovrednotenju morskih travnikov: za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje smo določili referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti indeksa MMSkew na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja), meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977). Pri določanju koncentracij raztopljenega kisika smo na podalgi izvedenjsekga mnenja določili referenčne razmere (opisne) in tako tudi določili GES. MAD-SI-AA-11: merilo 6.2: Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977) MAD-SI-AA-11: merilo 7.1: ni razvite metode MAD-SI-AA-11: merilo 7.2: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.1: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.2: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.3: Za merilo 4.3 je razvita metrika. Dobro okoljsko stanje glede na kazalnik 4.3.1. opredeljujejo sledeče razmere: ko je letna geometrijska srednja vrednost biomase mezozooplanktona pod mejno vrednostjo. Mejna vrednost je večletna geometrijska srednja vrednost referenčnega obdobja za Tržaški zaliv, ki ji prištejemo eno standardno deviacijo. MAD-SI-AA-111: za merilo 8.2 je potrebna sinteza večih rezultatov iz različnih biomarkerjev, uporaben je dvostopenjski pristop (2-tier), kjer se najprej preveri splošni odziv in stanje ter glede na ta rezultat še bolj spcifični biomarkerji |
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.1. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.2. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 6.1. ni razvite metode MAD-SI-AA-11 9.1: V glavnem obdelava rezultatov posameznih meritev, razen Cd, Hg in PAH v školjkah-podatki ARSO za zadnjih 9 let, primerjava z Direktivo 2000/60/ES in Uredbama komisije EU št. 1881/2006 in 1259/2011, mnenje eksperta. MAD-SI-AA-11 8.1: Za morsko vodo obdelava rezultatov ARSO za zadnja 4 leta in primerjava z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 2008/105/ES in Uredbo o stanju površinskih voda (URL 14/2009).. MAD-SI-AA-11: za merilo 1.4 ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 1.5 ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 1.6 smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977), in določanju ekološkega stanja po Panayotidisu (Lipej in sod., 2007a). Za habitate v kamnitem infralitoralu se uporablja IHT indeks. Za ocena stanja obrežne ribje združbe pa gostota ustnač (število osebkov/100 m^2 transekta). MAD-SI-AA-11 5.1: merilo 5.1: pri definiciji GES za koncentracije hranilnih snovi v vodnem stolpcu smo upoštevali pristop po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju, nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. MAD-SI-AA-11 5.2: merilo 5.2: pri definiciji GES za neposredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja, pri koncentraciji klorofila a smo uporabili odvisnost pritisk/odziv). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. MAD-SI-AA-11 5.3: merilo 5.3: pri definiciji GES za posredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi pri ovrednotenju morskih travnikov: za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje smo določili referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti indeksa MMSkew na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja), meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977). Pri določanju koncentracij raztopljenega kisika smo na podalgi izvedenjsekga mnenja določili referenčne razmere (opisne) in tako tudi določili GES. MAD-SI-AA-11: merilo 6.2: Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977) MAD-SI-AA-11: merilo 7.1: ni razvite metode MAD-SI-AA-11: merilo 7.2: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.1: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.2: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.3: Za merilo 4.3 je razvita metrika. Dobro okoljsko stanje glede na kazalnik 4.3.1. opredeljujejo sledeče razmere: ko je letna geometrijska srednja vrednost biomase mezozooplanktona pod mejno vrednostjo. Mejna vrednost je večletna geometrijska srednja vrednost referenčnega obdobja za Tržaški zaliv, ki ji prištejemo eno standardno deviacijo. MAD-SI-AA-111: za merilo 8.2 je potrebna sinteza večih rezultatov iz različnih biomarkerjev, uporaben je dvostopenjski pristop (2-tier), kjer se najprej preveri splošni odziv in stanje ter glede na ta rezultat še bolj spcifični biomarkerji |
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.1. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.2. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 6.1. ni razvite metode MAD-SI-AA-11 9.1: V glavnem obdelava rezultatov posameznih meritev, razen Cd, Hg in PAH v školjkah-podatki ARSO za zadnjih 9 let, primerjava z Direktivo 2000/60/ES in Uredbama komisije EU št. 1881/2006 in 1259/2011, mnenje eksperta. MAD-SI-AA-11 8.1: Za morsko vodo obdelava rezultatov ARSO za zadnja 4 leta in primerjava z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 2008/105/ES in Uredbo o stanju površinskih voda (URL 14/2009).. MAD-SI-AA-11: za merilo 1.4 ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 1.5 ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 1.6 smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977), in določanju ekološkega stanja po Panayotidisu (Lipej in sod., 2007a). Za habitate v kamnitem infralitoralu se uporablja IHT indeks. Za ocena stanja obrežne ribje združbe pa gostota ustnač (število osebkov/100 m^2 transekta). MAD-SI-AA-11 5.1: merilo 5.1: pri definiciji GES za koncentracije hranilnih snovi v vodnem stolpcu smo upoštevali pristop po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju, nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. MAD-SI-AA-11 5.2: merilo 5.2: pri definiciji GES za neposredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja, pri koncentraciji klorofila a smo uporabili odvisnost pritisk/odziv). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. MAD-SI-AA-11 5.3: merilo 5.3: pri definiciji GES za posredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi pri ovrednotenju morskih travnikov: za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje smo določili referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti indeksa MMSkew na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja), meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977). Pri določanju koncentracij raztopljenega kisika smo na podalgi izvedenjsekga mnenja določili referenčne razmere (opisne) in tako tudi določili GES. MAD-SI-AA-11: merilo 6.2: Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977) MAD-SI-AA-11: merilo 7.1: ni razvite metode MAD-SI-AA-11: merilo 7.2: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.1: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.2: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.3: Za merilo 4.3 je razvita metrika. Dobro okoljsko stanje glede na kazalnik 4.3.1. opredeljujejo sledeče razmere: ko je letna geometrijska srednja vrednost biomase mezozooplanktona pod mejno vrednostjo. Mejna vrednost je večletna geometrijska srednja vrednost referenčnega obdobja za Tržaški zaliv, ki ji prištejemo eno standardno deviacijo. MAD-SI-AA-111: za merilo 8.2 je potrebna sinteza večih rezultatov iz različnih biomarkerjev, uporaben je dvostopenjski pristop (2-tier), kjer se najprej preveri splošni odziv in stanje ter glede na ta rezultat še bolj spcifični biomarkerji |
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.1. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.2. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 6.1. ni razvite metode MAD-SI-AA-11 9.1: V glavnem obdelava rezultatov posameznih meritev, razen Cd, Hg in PAH v školjkah-podatki ARSO za zadnjih 9 let, primerjava z Direktivo 2000/60/ES in Uredbama komisije EU št. 1881/2006 in 1259/2011, mnenje eksperta. MAD-SI-AA-11 8.1: Za morsko vodo obdelava rezultatov ARSO za zadnja 4 leta in primerjava z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 2008/105/ES in Uredbo o stanju površinskih voda (URL 14/2009).. MAD-SI-AA-11: za merilo 1.4 ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 1.5 ni razvite metode MAD-SI-AA-11: za merilo 1.6 smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977), in določanju ekološkega stanja po Panayotidisu (Lipej in sod., 2007a). Za habitate v kamnitem infralitoralu se uporablja IHT indeks. Za ocena stanja obrežne ribje združbe pa gostota ustnač (število osebkov/100 m^2 transekta). MAD-SI-AA-11 5.1: merilo 5.1: pri definiciji GES za koncentracije hranilnih snovi v vodnem stolpcu smo upoštevali pristop po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju, nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. MAD-SI-AA-11 5.2: merilo 5.2: pri definiciji GES za neposredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja, pri koncentraciji klorofila a smo uporabili odvisnost pritisk/odziv). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. MAD-SI-AA-11 5.3: merilo 5.3: pri definiciji GES za posredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi pri ovrednotenju morskih travnikov: za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje smo določili referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti indeksa MMSkew na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja), meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977). Pri določanju koncentracij raztopljenega kisika smo na podalgi izvedenjsekga mnenja določili referenčne razmere (opisne) in tako tudi določili GES. MAD-SI-AA-11: merilo 6.2: Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977) MAD-SI-AA-11: merilo 7.1: ni razvite metode MAD-SI-AA-11: merilo 7.2: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.1: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.2: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode MAD-SI-AA-11 4.3: Za merilo 4.3 je razvita metrika. Dobro okoljsko stanje glede na kazalnik 4.3.1. opredeljujejo sledeče razmere: ko je letna geometrijska srednja vrednost biomase mezozooplanktona pod mejno vrednostjo. Mejna vrednost je večletna geometrijska srednja vrednost referenčnega obdobja za Tržaški zaliv, ki ji prištejemo eno standardno deviacijo. MAD-SI-AA-111: za merilo 8.2 je potrebna sinteza večih rezultatov iz različnih biomarkerjev, uporaben je dvostopenjski pristop (2-tier), kjer se najprej preveri splošni odziv in stanje ter glede na ta rezultat še bolj spcifični biomarkerji |
|||||||
Marine reporting units |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Feature |
|
|
|
|
|||||||
Criterion/indicator |
D5 |
5.1 |
5.1.1 |
5.2 |
5.2.1 |
5.2.2 |
5.2.3 |
5.2.4 |
5.3 |
5.3.1 |
5.3.2 |
GES description |
Evtrofikacija zaradi dejavnosti človeka, in njeni škodljivi učinki, kot so upad biotske raznovrstnosti, degradacija ekosistemov, škodljiva cvetenja alg in pomanjkanje kisika v spodnjih plasteh voda, je minimalna.
|
Stanje morja je dobro, če povprečne letne koncentracije hranilnih snovi v morju ne presegajo okoljskih standardov kakovosti za obalno morje v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda.
|
V odprtih vodah je stanje dobro, ko evtrofikacija zaradi dejavnosti človeka ne povzroča škodljivega cvetenja.
|
V odprtih vodah je dobro okoljsko stanje določeno s prostorsko in časovno razporeditvijo koncentracij raztopljenega kisika v pridnenem sloju. Dobro okoljsko stanje predstavljajo razmere, ko so epizode pomanjkanja kisika (hipoksije) v pridnenem sloju časovno in prostorsko tako omejene, da ne povzročajo trajnih poškodb habitatov na morskem dnu.
|
|||||||
Threshold values |
|
|
|
|
|||||||
Threshold value unit |
N/A
|
mikro mol/L
|
koncentracija klorofila a: µg/L; IE: %; prosojnost: m
|
Not relevant
|
|||||||
Proportion of area to achieve threshold value |
-8888 |
-8888 |
-8888 |
-8888 |
|||||||
Reference point type |
NotReported |
LimitReferencePoint |
LimitReferencePoint |
NotReported |
|||||||
Baseline |
N/A
|
Refernečne razmere so bile določene na osnovi historičnih podatkov.
Referenčne razmere ustrezajo mediani konc. hranilnih snovi na postaji 000F (TN 22,6 µmol/L, TP 0,3 µmol/L, NO3 1,3 µmol/L, PO4 0,06 µmol/L).
|
Referenčne razmere so tiste, v katerih ni merljivih neposrednih vplivov obogatitve s hranilnimi snovmi. Na odprtem morju se te na nanašajo na značilnosti fitoplanktona in z njim povezano bistrost morske vode.
Koncentracija klorofila a v referenčnih razmerah je okoli 0,15 µg/L (referenčne razmere za Jadransko morje, ugotovljene na podlagi modeliranja), s tem je povezana zelo visoka prosojnost morske vode (za slovensko morje okoli 10 m). Nadalje je za referenčne razmere značilno, da se fitoplankton preko leta ne namnoži prekomerno, kar predstavimo z indeksom visokih abundanca fitoplanktona (v referenčnih razmerah IE = 8 %).
|
Referenčne razmere so razmere, v katerih ni opaziti posrednih vplivov obogatitve s hranilnimi snovmi, oziroma so ti vplivi minimalni.
V odprtih vodah referenčne razmere določa časovna in prostorska razporeditev koncentracij raztopljenega kisika v pridnenem sloju. V referenčnih razmerah pomanjkanje kisika pri dnu (hipoksije in anoksije) ni prisotno, predvsem pa se ta kriterij nanaša na koncentracije kisika v pridnenem sloju v obdobju razslojenega vodnega stolpca.
|
|||||||
Assessment method |
N/A
|
Mesečne meritve koncentracij hranilnih snovi na različnih postajah, izračun povprečnih letnih koncentracij iz integriranih vrednosti po vodnem stolpcu.
|
Mesečne meritve prosojnosti, koncentracij klorofila a na različnih postajah, določanje vrstne sestave fitoplanktona in abundance posameznih vrst in skupin v vzorcih. Izračun letne geometrijske srednje vrednosti koncentracij klorofila a v površinskem vodnem sloju.
Zaradi plitkosti slovenskega morja in pomena resuspenzije iz sedimenta, kakor tudi vnosa alohtone in avtohtone suspendirane snovi, je bistrost oziroma prosojnost vode le pomožen dejavnik pri določanju okoljskega stanja, ob prvotnem upoštevanju koncentracije klorofila a in indeksa IE.
|
Mesečne meritve koncentracij raztopljenega kisika v pridnenem sloju.
|
|||||||
Development status |
Further development needed (expected to be operational by 2018 if adopted) |
Further development needed (expected to be operational by 2018 if adopted)
Ovrednotenje stanja je potrebno opraviti na nivoju severnega Jadrana v sodelovanju z drugimi državami.
|
Further development needed (expected to be operational by 2018 if adopted)
Ovrednotenje stanja je potrebno opraviti na nivoju severnega Jadrana v sodelovanju z drugimi državami.
|
Further development needed (expected to be operational by 2018 if adopted)
Ovrednotenje stanja je potrebno opraviti na nivoju severnega Jadrana v sodelovanju z drugimi državami.
|