HT vrednosti so med 0 in 1; nad 0.60 je stanje Dobro. EEIc vrednosti so med 0 in 10; nad 5.84 je stanje Dobro. Gostota ustnač (Labridae)/100m2 transekta mora biti višja od 25, da je stanje Dobro.

IHT vrednosti so med 0 in 1; nad 0.60 je stanje Dobro. EEIc vrednosti so med 0 in 10; nad 5.84 je stanje Dobro. Gostota ustnač (Labridae)/100m2 transekta mora biti višja od 25, da je stanje Dobro.

Vrednost MMSkew indeksa je od 0 do ∞; od 0 do <0.6 je stanje Dobro. Število šopov pozejdonke/m^2 mora biti višje od 500, da je stanje Dobro. Vrednosti indeksa M-AMBI so med 0 in 1; nad mejo 0,62 je stanje Dobro.

Povprečne letne koncentracije hranilnih snovi: skupni dušik (TN) < 48,8 µmol/L, skupni fosfor (TP) < 1,4 µmol/L, nitrat (NO3) < 2,8 µmol/L in fosfat (PO4) < 0,15 µmol/L; večletno povprečje prosojnosti > 6,1 m

Fitoplankton: Koncentracija klorofila a (večletno geometrijsko povprečje v površinskem sloju) mora biti nižja od 1,57 µg/L in indeks visokih abundanc fitoplanktona (IE) ne sme presegati vrednosti 18 % za dobro stanje.

Zooplankton: za dobro stanje zooplanktonska biomasa izražena kot suha masa (večletno geometrijsko povprečje) ne sme presegati vrednosti 17,8 mg/m^3

meduze: nismo opredelili, ker nimamo zadostnih kvantitativnih podatkov

Povprečne letne koncentracije hranilnih snovi: skupni dušik (TN) < 48,8 µmol/L, skupni fosfor (TP) < 1,4 µmol/L, nitrat (NO3) < 2,8 µmol/L in fosfat (PO4) < 0,15 µmol/L; večletno povprečje prosojnosti > 6,1 m

Fitoplankton: Koncentracija klorofila a (večletno geometrijsko povprečje v površinskem sloju) mora biti nižja od 1,57 µg/L in indeks visokih abundanc fitoplanktona (IE) ne sme presegati vrednosti 18 % za dobro stanje.

Zooplankton: za dobro stanje zooplanktonska biomasa izražena kot suha masa (večletno geometrijsko povprečje) ne sme presegati vrednosti 17,8 mg/m^3

meduze: nismo opredelili, ker nimamo zadostnih kvantitativnih podatkov

Povprečne letne koncentracije hranilnih snovi: skupni dušik (TN) < 48,8 µmol/L, skupni fosfor (TP) < 1,4 µmol/L, nitrat (NO3) < 2,8 µmol/L in fosfat (PO4) < 0,15 µmol/L; večletno povprečje prosojnosti > 6,1 m

Fitoplankton: Koncentracija klorofila a (večletno geometrijsko povprečje v površinskem sloju) mora biti nižja od 1,57 µg/L in indeks visokih abundanc fitoplanktona (IE) ne sme presegati vrednosti 18 % za dobro stanje.

Zooplankton: za dobro stanje zooplanktonska biomasa izražena kot suha masa (večletno geometrijsko povprečje) ne sme presegati vrednosti 17,8 mg/m^3

meduze: nismo opredelili, ker nimamo zadostnih kvantitativnih podatkov

za ribe število osebkov/100 m^2 transekta

za ribe število osebkov/100 m^2 transekta

µmol/L (koncentracije hranilnih snovi); m (prosojnost)

klorofil a: µg/L; indeks visokih abundanc %

mg/m^3

µmol/L (koncentracije hranilnih snovi); m (prosojnost)

klorofil a: µg/L; indeks visokih abundanc %

mg/m^3

µmol/L (koncentracije hranilnih snovi); m (prosojnost)

klorofil a: µg/L; indeks visokih abundanc %

mg/m^3

Trenutne referenčne razmere. IHT vrednosti nad 0,80. V referenčnih razmerah v združbi makroalg v zgornjem infralitoralu prevladujejo vrste iz rodu Cystoseira; EEIc vrednosti nad 8,9. Gostota usnač mora biti nad 50 osebkov/100m^2 transekta.

Trenutne referenčne razmere. IHT vrednosti nad 0,80. V referenčnih razmerah v združbi makroalg v zgornjem infralitoralu prevladujejo vrste iz rodu Cystoseira; EEIc vrednosti nad 8,9. Gostota usnač mora biti nad 50 osebkov/100m^2 transekta.

Trenutne referenčne razmere. V primeru kolenčaste cimodoceje imajo listi v referenčnih razmerah najkrajšo dolžino (v povprečju okoli 11 cm), frekvenčna porazdelitev dolžine listov pa je ln-normalna; MMSkew<0,15. Za pozejdonko je to gostota šopov nad 1100 šopov/m^2. Referenčne vrednosti za bentoške nevretenčarje mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m so definirane za posamezne metrike: AMBI = 1,34; Shannon Wienerjev diverzitetni indeks H' = 5,87; število ugotovljenih vrst S = 91.

Referenčna točka je postaja 000F v J delu Tržaškega zaliva, kjer je vpliv s kopnega najmanjši, čeprav še zmeraj zaznaven. Referenčne razmere ustrezajo mediani podatkov na 000F (TN 22,6 µmol/L, TP 0,3 µmol/L, NO3 1,3 µmol/L, PO4 0,06 µmol/L, prosojnost 10 m).

Fitoplankton: Koncentracija klorofila a v referenčnih razmerah je okoli 0,15 µg/L (referenčne razmere za Jadransko morje, ugotovljene na podlagi modeliranja). Nadalje je za referenčne razmere značilno, da se fitoplankton preko leto prekomerno ne namnoži, kar predstavimo z indeksom visokih abundanc fitoplanktona (v referenčnih razmerah IE = 8 %, izračunano na podlagi podatkov na referenčni postaji v slovenskem morju).

Zooplanktonska biomasa: Referenčne razmere smo opredelili na osnovi dolgoročnega niza podatkov za zooplanktonsko biomaso v Jadranskem morju iz obdobja 1971 – 1981.

Meduze: Na osnovi skoraj 200-letne serije podatkov o prisotnosti meduz v severnem Jadranu smo z valčno analizo opredelili periodičnost pojavljanja (okoli 8 – 12 let). V zadnjem obdobju se perioda skrajšuje, nekatere vrste (Aurelia aurita s.l., Rhizostoma pulmo) v zadnjem desetletju beležimo vsako leto.

Referenčna točka je postaja 000F v J delu Tržaškega zaliva, kjer je vpliv s kopnega najmanjši, čeprav še zmeraj zaznaven. Referenčne razmere ustrezajo mediani podatkov na 000F (TN 22,6 µmol/L, TP 0,3 µmol/L, NO3 1,3 µmol/L, PO4 0,06 µmol/L, prosojnost 10 m).

Fitoplankton: Koncentracija klorofila a v referenčnih razmerah je okoli 0,15 µg/L (referenčne razmere za Jadransko morje, ugotovljene na podlagi modeliranja). Nadalje je za referenčne razmere značilno, da se fitoplankton preko leto prekomerno ne namnoži, kar predstavimo z indeksom visokih abundanc fitoplanktona (v referenčnih razmerah IE = 8 %, izračunano na podlagi podatkov na referenčni postaji v slovenskem morju).

Zooplanktonska biomasa: Referenčne razmere smo opredelili na osnovi dolgoročnega niza podatkov za zooplanktonsko biomaso v Jadranskem morju iz obdobja 1971 – 1981.

Meduze: Na osnovi skoraj 200-letne serije podatkov o prisotnosti meduz v severnem Jadranu smo z valčno analizo opredelili periodičnost pojavljanja (okoli 8 – 12 let). V zadnjem obdobju se perioda skrajšuje, nekatere vrste (Aurelia aurita s.l., Rhizostoma pulmo) v zadnjem desetletju beležimo vsako leto.

Referenčna točka je postaja 000F v J delu Tržaškega zaliva, kjer je vpliv s kopnega najmanjši, čeprav še zmeraj zaznaven. Referenčne razmere ustrezajo mediani podatkov na 000F (TN 22,6 µmol/L, TP 0,3 µmol/L, NO3 1,3 µmol/L, PO4 0,06 µmol/L, prosojnost 10 m).

Fitoplankton: Koncentracija klorofila a v referenčnih razmerah je okoli 0,15 µg/L (referenčne razmere za Jadransko morje, ugotovljene na podlagi modeliranja). Nadalje je za referenčne razmere značilno, da se fitoplankton preko leto prekomerno ne namnoži, kar predstavimo z indeksom visokih abundanc fitoplanktona (v referenčnih razmerah IE = 8 %, izračunano na podlagi podatkov na referenčni postaji v slovenskem morju).

Zooplanktonska biomasa: Referenčne razmere smo opredelili na osnovi dolgoročnega niza podatkov za zooplanktonsko biomaso v Jadranskem morju iz obdobja 1971 – 1981.

Meduze: Na osnovi skoraj 200-letne serije podatkov o prisotnosti meduz v severnem Jadranu smo z valčno analizo opredelili periodičnost pojavljanja (okoli 8 – 12 let). V zadnjem obdobju se perioda skrajšuje, nekatere vrste (Aurelia aurita s.l., Rhizostoma pulmo) v zadnjem desetletju beležimo vsako leto.

fitoplankton

fitoplankton

fitoplankton

fitoplankton

zooplankton

zooplankton

zooplankton

zooplankton

Meduze: v zadnjem desetletju se uhati klobučnjak pojavlja bolj pogosto, masovno pojavljanje pa traja dlje časa. Po mnenju strokovnjakov stanje habitata vodnega stolpca glede na kazalnik, ki obravnava meduze, ni dobro.

Meduze: v zadnjem desetletju se uhati klobučnjak pojavlja bolj pogosto, masovno pojavljanje pa traja dlje časa. Po mnenju strokovnjakov stanje habitata vodnega stolpca glede na kazalnik, ki obravnava meduze, ni dobro.

Meduze: v zadnjem desetletju se uhati klobučnjak pojavlja bolj pogosto, masovno pojavljanje pa traja dlje časa. Po mnenju strokovnjakov stanje habitata vodnega stolpca glede na kazalnik, ki obravnava meduze, ni dobro.

Meduze: v zadnjem desetletju se uhati klobučnjak pojavlja bolj pogosto, masovno pojavljanje pa traja dlje časa. Po mnenju strokovnjakov stanje habitata vodnega stolpca glede na kazalnik, ki obravnava meduze, ni dobro.

Gostota ustnač (Labridae)/100m^2 transekta mora biti višja od 25, da je stanje Dobro.

Gostota ustnač (Labridae)/100m^2 transekta mora biti višja od 25, da je stanje Dobro.

število osebkov/100 m^2 transekta

število osebkov/100 m^2 transekta

renutne referenčne razmere, torej nad 50 osebkov ustnač/100m^2 transekta

trenutne referenčne razmere, torej nad 50 osebkov ustnač/100m^2 transekta

Število šopov/m^2 mora biti višje od 500, da je stanje Dobro.

Število šopov/m^2 mora biti višje od 500, da je stanje Dobro.

število šopov/m^2

število šopov/m^2

trenutne referenčne razmere, torej nad 1100 šopov/m^2

Historične referenčne razmere: Po starejših zapisih je pozejdonka poseljevala več območij v Tržaškem zalivu, po letu 1960 pa je prišlo do obsežne degradacije.

Historične referenčne razmere: Po starejših zapisih je pozejdonka poseljevala več območij v Tržaškem zalivu, po letu 1960 pa je prišlo do obsežne degradacije.

trenutne referenčne razmere, torej nad 1100 šopov/m^2

Pomanjkanje podatkov za ustrezno ovrednotenje.

Pomanjkanje podatkov za ustrezno ovrednotenje.

Pomanjkanje podatkov za ustrezno ovrednotenje.

Pomanjkanje podatkov za ustrezno ovrednotenje.

Pomanjkanje podatkov za ustrezno ovrednotenje.

Pomanjkanje podatkov za ustrezno ovrednotenje.