Member State report / Art11 / 2020 / D7 / Slovenia / Mediterranean: Adriatic Sea
| Report type | Member State report to Commission |
| MSFD Article | Art. 11 Monitoring programmes (and Art. 17 updates) |
| Report due | 2020-10-15 |
| GES Descriptor | D7 Hydrographical changes |
| Member State | Slovenia |
| Region/subregion | Mediterranean: Adriatic Sea |
| Reported by | Inštitut za vode Republike Slovenije/ Institute for water of the Republic of Slovenia |
| Report date | 2021-05-28 |
| Report access |
Descriptor |
D7 |
D7 |
D7 |
D7 |
D7 |
|---|---|---|---|---|---|
Monitoring strategy description |
Strategija Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) se navezuje na deskriptor kakovosti D7 Trajne spremembe hidrografskih razmer, ki naslavlja pritiske in vplive človekovih dejavnosti v morskem okolju, ki povzročajo trajne spremembe hidrografskih razmer. Skladno s tem strategija Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih s spremembami morskega dna in vodnega stolpca zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer ter povezanih s spremljanjem prostorskega obsega vsakega bentoškega habitatnega tipa, ki je prizadet zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer. S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom trajnih sprememb hidrografskih razmer, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D7.
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da glavne potencialne fizične pritiske, ki lahko vodijo v trajne spremembe hidrografskih razmer, predstavljajo fizične poškodbe morskega dna (dejavnosti pomorskega prometa (plovba), turističnih in prostočasnih dejavnosti, gospodarskega in športnega ribolova, nabiranja lupinarjev, marikulture ter selektivnega odvzema mineralov, nafte oz. plina), fizična izguba morskega dna (dejavnosti pridobivanja zemljišč ter prestrukturiranja morskega dna, vključno z izkopavanjem in odlaganjem) ter spremembe hidroloških razmer (izgradnja konstrukcij na morju (razen za nafto, plin, in obnovljive vire energije), pridobivanje zemljišč ali varstvo obale s protipoplavni ukrepi in protierozijskimi ukrepi).
Na podlagi presoje stanja ocene doseganja dobrega stanja za deskriptor kakovosti Hidrografske razmere (D7) ni bilo možno podati. Kot edino večje območje, na katerem je prišlo do trajnih sprememb večjih razsežnosti, je bil identificiran Koprski zaliv. Dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti Hidrografske razmere D7 pa je, glede na trenutno dostopne znanstvene informacije in definicijo dobrega stanja morskega okolja iz presoje stanja vzpostavljeno, ko trajna sprememba hidrografskih razmer ne škoduje morskim ekosistemom. V skladu s tem so bili opredeljeni sledeči okoljski cilji: D7C1-D7C2.
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne dejavnosti, ki lahko potencialno vodijo v trajne spremembe hidrografskih razmer, zato so bili v Načrtu upravljanja z mo
|
Strategija Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) se navezuje na deskriptor kakovosti D7 Trajne spremembe hidrografskih razmer, ki naslavlja pritiske in vplive človekovih dejavnosti v morskem okolju, ki povzročajo trajne spremembe hidrografskih razmer. Skladno s tem strategija Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih s spremembami morskega dna in vodnega stolpca zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer ter povezanih s spremljanjem prostorskega obsega vsakega bentoškega habitatnega tipa, ki je prizadet zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer. S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom trajnih sprememb hidrografskih razmer, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D7.
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da glavne potencialne fizične pritiske, ki lahko vodijo v trajne spremembe hidrografskih razmer, predstavljajo fizične poškodbe morskega dna (dejavnosti pomorskega prometa (plovba), turističnih in prostočasnih dejavnosti, gospodarskega in športnega ribolova, nabiranja lupinarjev, marikulture ter selektivnega odvzema mineralov, nafte oz. plina), fizična izguba morskega dna (dejavnosti pridobivanja zemljišč ter prestrukturiranja morskega dna, vključno z izkopavanjem in odlaganjem) ter spremembe hidroloških razmer (izgradnja konstrukcij na morju (razen za nafto, plin, in obnovljive vire energije), pridobivanje zemljišč ali varstvo obale s protipoplavni ukrepi in protierozijskimi ukrepi).
Na podlagi presoje stanja ocene doseganja dobrega stanja za deskriptor kakovosti Hidrografske razmere (D7) ni bilo možno podati. Kot edino večje območje, na katerem je prišlo do trajnih sprememb večjih razsežnosti, je bil identificiran Koprski zaliv. Dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti Hidrografske razmere D7 pa je, glede na trenutno dostopne znanstvene informacije in definicijo dobrega stanja morskega okolja iz presoje stanja vzpostavljeno, ko trajna sprememba hidrografskih razmer ne škoduje morskim ekosistemom. V skladu s tem so bili opredeljeni sledeči okoljski cilji: D7C1-D7C2.
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne dejavnosti, ki lahko potencialno vodijo v trajne spremembe hidrografskih razmer, zato so bili v Načrtu upravljanja z mo
|
Strategija Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) se navezuje na deskriptor kakovosti D7 Trajne spremembe hidrografskih razmer, ki naslavlja pritiske in vplive človekovih dejavnosti v morskem okolju, ki povzročajo trajne spremembe hidrografskih razmer. Skladno s tem strategija Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih s spremembami morskega dna in vodnega stolpca zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer ter povezanih s spremljanjem prostorskega obsega vsakega bentoškega habitatnega tipa, ki je prizadet zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer. S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom trajnih sprememb hidrografskih razmer, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D7.
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da glavne potencialne fizične pritiske, ki lahko vodijo v trajne spremembe hidrografskih razmer, predstavljajo fizične poškodbe morskega dna (dejavnosti pomorskega prometa (plovba), turističnih in prostočasnih dejavnosti, gospodarskega in športnega ribolova, nabiranja lupinarjev, marikulture ter selektivnega odvzema mineralov, nafte oz. plina), fizična izguba morskega dna (dejavnosti pridobivanja zemljišč ter prestrukturiranja morskega dna, vključno z izkopavanjem in odlaganjem) ter spremembe hidroloških razmer (izgradnja konstrukcij na morju (razen za nafto, plin, in obnovljive vire energije), pridobivanje zemljišč ali varstvo obale s protipoplavni ukrepi in protierozijskimi ukrepi).
Na podlagi presoje stanja ocene doseganja dobrega stanja za deskriptor kakovosti Hidrografske razmere (D7) ni bilo možno podati. Kot edino večje območje, na katerem je prišlo do trajnih sprememb večjih razsežnosti, je bil identificiran Koprski zaliv. Dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti Hidrografske razmere D7 pa je, glede na trenutno dostopne znanstvene informacije in definicijo dobrega stanja morskega okolja iz presoje stanja vzpostavljeno, ko trajna sprememba hidrografskih razmer ne škoduje morskim ekosistemom. V skladu s tem so bili opredeljeni sledeči okoljski cilji: D7C1-D7C2.
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne dejavnosti, ki lahko potencialno vodijo v trajne spremembe hidrografskih razmer, zato so bili v Načrtu upravljanja z mo
|
Strategija Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) se navezuje na deskriptor kakovosti D7 Trajne spremembe hidrografskih razmer, ki naslavlja pritiske in vplive človekovih dejavnosti v morskem okolju, ki povzročajo trajne spremembe hidrografskih razmer. Skladno s tem strategija Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih s spremembami morskega dna in vodnega stolpca zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer ter povezanih s spremljanjem prostorskega obsega vsakega bentoškega habitatnega tipa, ki je prizadet zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer. S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom trajnih sprememb hidrografskih razmer, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D7.
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da glavne potencialne fizične pritiske, ki lahko vodijo v trajne spremembe hidrografskih razmer, predstavljajo fizične poškodbe morskega dna (dejavnosti pomorskega prometa (plovba), turističnih in prostočasnih dejavnosti, gospodarskega in športnega ribolova, nabiranja lupinarjev, marikulture ter selektivnega odvzema mineralov, nafte oz. plina), fizična izguba morskega dna (dejavnosti pridobivanja zemljišč ter prestrukturiranja morskega dna, vključno z izkopavanjem in odlaganjem) ter spremembe hidroloških razmer (izgradnja konstrukcij na morju (razen za nafto, plin, in obnovljive vire energije), pridobivanje zemljišč ali varstvo obale s protipoplavni ukrepi in protierozijskimi ukrepi).
Na podlagi presoje stanja ocene doseganja dobrega stanja za deskriptor kakovosti Hidrografske razmere (D7) ni bilo možno podati. Kot edino večje območje, na katerem je prišlo do trajnih sprememb večjih razsežnosti, je bil identificiran Koprski zaliv. Dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti Hidrografske razmere D7 pa je, glede na trenutno dostopne znanstvene informacije in definicijo dobrega stanja morskega okolja iz presoje stanja vzpostavljeno, ko trajna sprememba hidrografskih razmer ne škoduje morskim ekosistemom. V skladu s tem so bili opredeljeni sledeči okoljski cilji: D7C1-D7C2.
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne dejavnosti, ki lahko potencialno vodijo v trajne spremembe hidrografskih razmer, zato so bili v Načrtu upravljanja z mo
|
Strategija Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) se navezuje na deskriptor kakovosti D7 Trajne spremembe hidrografskih razmer, ki naslavlja pritiske in vplive človekovih dejavnosti v morskem okolju, ki povzročajo trajne spremembe hidrografskih razmer. Skladno s tem strategija Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje, povezanih s spremembami morskega dna in vodnega stolpca zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer ter povezanih s spremljanjem prostorskega obsega vsakega bentoškega habitatnega tipa, ki je prizadet zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer. S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom trajnih sprememb hidrografskih razmer, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D7.
Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da glavne potencialne fizične pritiske, ki lahko vodijo v trajne spremembe hidrografskih razmer, predstavljajo fizične poškodbe morskega dna (dejavnosti pomorskega prometa (plovba), turističnih in prostočasnih dejavnosti, gospodarskega in športnega ribolova, nabiranja lupinarjev, marikulture ter selektivnega odvzema mineralov, nafte oz. plina), fizična izguba morskega dna (dejavnosti pridobivanja zemljišč ter prestrukturiranja morskega dna, vključno z izkopavanjem in odlaganjem) ter spremembe hidroloških razmer (izgradnja konstrukcij na morju (razen za nafto, plin, in obnovljive vire energije), pridobivanje zemljišč ali varstvo obale s protipoplavni ukrepi in protierozijskimi ukrepi).
Na podlagi presoje stanja ocene doseganja dobrega stanja za deskriptor kakovosti Hidrografske razmere (D7) ni bilo možno podati. Kot edino večje območje, na katerem je prišlo do trajnih sprememb večjih razsežnosti, je bil identificiran Koprski zaliv. Dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti Hidrografske razmere D7 pa je, glede na trenutno dostopne znanstvene informacije in definicijo dobrega stanja morskega okolja iz presoje stanja vzpostavljeno, ko trajna sprememba hidrografskih razmer ne škoduje morskim ekosistemom. V skladu s tem so bili opredeljeni sledeči okoljski cilji: D7C1-D7C2.
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne dejavnosti, ki lahko potencialno vodijo v trajne spremembe hidrografskih razmer, zato so bili v Načrtu upravljanja z mo
|
Coverage of GES criteria |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Gaps and plans |
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki lahko potencialno vodijo v trajne spremembe hidrografskih razmer, zato so bili v Načrtu
upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi. Za strategijo
Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) so pomembni ukrep iz Načrta 2017-2021 iz
dveh skupin, in sicer so iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomembni ukrepi:
D1-D11: TU3(1a) Preprečevanje in sanacija okoljske škode in odgovornost zanjo, kjer se obravnava
škodo na zavarovane vrste, habitate in habitatne tipe ter škodo za vode ali tla, D1-D11: TU7(1b)
Vzpostavljanje povezav med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem z vodami v obalnem pasu in
trajnostno prostorsko načrtovanje ter ukrep D1-D11: TU9(1b) Razvoj meril in metodologij na področju
dobrega okoljskega stanja morskega okolja, v okviru katere je kot aktivnost opredeljen razvoj metod
za presojo hidromorfološke spremenjenosti obalnega območja zaradi antropogenih posegov
(relevantno za D1, D6, D7), iz skupine Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti (D1), vzpostavitev
funkcionalnega stanja prehranjevalnih spletov (D4), doseganje dobrega stanja ribjega staleža (D3),
doseganje dobrega stanja morskega dna (D6) in zagotavljanje primernih hidrografskih razmer (D7) pa
so pomembni naslednji ukrepi: D1, 3, 4, 6, 7: TU3(1a) Paket temeljnih ukrepov za ohranjanje
integritete morskega dna (omejitve oz. prepovedi sidranja na morju), D1, 3, 4, 6, 7: TU4(1a) Paket
temeljnih ukrepov za preprečevanje hidromorfološke obremenjenosti obale morja, D1, 3, 4, 6, 7:
TU8(1b) Identifikacija habitatov morskega okolja, njihovo kartiranje ter izvajanje rednega monitoringa
izbranih habitatov morskega okolja, D1, 3, 4, 6, 7: DU2(2a) Preprečevanje poškodb morskega dna
zaradi sidranja ter ukrep D1, 3, 4, 6, 7: DU3(2a) Preveritev možnosti omejitve hitrosti plovil –
rekreacijskih plovil ter trgovskih in potniških ladij (aktivnost: Preveritev vplivov pomorskega prometa na
morsko dno in preveritev obremenitev s podvodnim hrupom, v sodelovanju z Italijo).
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki lahko potencialno vodijo v trajne spremembe hidrografskih razmer, zato so bili v Načrtu
upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi. Za strategijo
Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) so pomembni ukrep iz Načrta 2017-2021 iz
dveh skupin, in sicer so iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomembni ukrepi:
D1-D11: TU3(1a) Preprečevanje in sanacija okoljske škode in odgovornost zanjo, kjer se obravnava
škodo na zavarovane vrste, habitate in habitatne tipe ter škodo za vode ali tla, D1-D11: TU7(1b)
Vzpostavljanje povezav med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem z vodami v obalnem pasu in
trajnostno prostorsko načrtovanje ter ukrep D1-D11: TU9(1b) Razvoj meril in metodologij na področju
dobrega okoljskega stanja morskega okolja, v okviru katere je kot aktivnost opredeljen razvoj metod
za presojo hidromorfološke spremenjenosti obalnega območja zaradi antropogenih posegov
(relevantno za D1, D6, D7), iz skupine Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti (D1), vzpostavitev
funkcionalnega stanja prehranjevalnih spletov (D4), doseganje dobrega stanja ribjega staleža (D3),
doseganje dobrega stanja morskega dna (D6) in zagotavljanje primernih hidrografskih razmer (D7) pa
so pomembni naslednji ukrepi: D1, 3, 4, 6, 7: TU3(1a) Paket temeljnih ukrepov za ohranjanje
integritete morskega dna (omejitve oz. prepovedi sidranja na morju), D1, 3, 4, 6, 7: TU4(1a) Paket
temeljnih ukrepov za preprečevanje hidromorfološke obremenjenosti obale morja, D1, 3, 4, 6, 7:
TU8(1b) Identifikacija habitatov morskega okolja, njihovo kartiranje ter izvajanje rednega monitoringa
izbranih habitatov morskega okolja, D1, 3, 4, 6, 7: DU2(2a) Preprečevanje poškodb morskega dna
zaradi sidranja ter ukrep D1, 3, 4, 6, 7: DU3(2a) Preveritev možnosti omejitve hitrosti plovil –
rekreacijskih plovil ter trgovskih in potniških ladij (aktivnost: Preveritev vplivov pomorskega prometa na
morsko dno in preveritev obremenitev s podvodnim hrupom, v sodelovanju z Italijo).
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki lahko potencialno vodijo v trajne spremembe hidrografskih razmer, zato so bili v Načrtu
upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi. Za strategijo
Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) so pomembni ukrep iz Načrta 2017-2021 iz
dveh skupin, in sicer so iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomembni ukrepi:
D1-D11: TU3(1a) Preprečevanje in sanacija okoljske škode in odgovornost zanjo, kjer se obravnava
škodo na zavarovane vrste, habitate in habitatne tipe ter škodo za vode ali tla, D1-D11: TU7(1b)
Vzpostavljanje povezav med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem z vodami v obalnem pasu in
trajnostno prostorsko načrtovanje ter ukrep D1-D11: TU9(1b) Razvoj meril in metodologij na področju
dobrega okoljskega stanja morskega okolja, v okviru katere je kot aktivnost opredeljen razvoj metod
za presojo hidromorfološke spremenjenosti obalnega območja zaradi antropogenih posegov
(relevantno za D1, D6, D7), iz skupine Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti (D1), vzpostavitev
funkcionalnega stanja prehranjevalnih spletov (D4), doseganje dobrega stanja ribjega staleža (D3),
doseganje dobrega stanja morskega dna (D6) in zagotavljanje primernih hidrografskih razmer (D7) pa
so pomembni naslednji ukrepi: D1, 3, 4, 6, 7: TU3(1a) Paket temeljnih ukrepov za ohranjanje
integritete morskega dna (omejitve oz. prepovedi sidranja na morju), D1, 3, 4, 6, 7: TU4(1a) Paket
temeljnih ukrepov za preprečevanje hidromorfološke obremenjenosti obale morja, D1, 3, 4, 6, 7:
TU8(1b) Identifikacija habitatov morskega okolja, njihovo kartiranje ter izvajanje rednega monitoringa
izbranih habitatov morskega okolja, D1, 3, 4, 6, 7: DU2(2a) Preprečevanje poškodb morskega dna
zaradi sidranja ter ukrep D1, 3, 4, 6, 7: DU3(2a) Preveritev možnosti omejitve hitrosti plovil –
rekreacijskih plovil ter trgovskih in potniških ladij (aktivnost: Preveritev vplivov pomorskega prometa na
morsko dno in preveritev obremenitev s podvodnim hrupom, v sodelovanju z Italijo).
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki lahko potencialno vodijo v trajne spremembe hidrografskih razmer, zato so bili v Načrtu
upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi. Za strategijo
Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) so pomembni ukrep iz Načrta 2017-2021 iz
dveh skupin, in sicer so iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomembni ukrepi:
D1-D11: TU3(1a) Preprečevanje in sanacija okoljske škode in odgovornost zanjo, kjer se obravnava
škodo na zavarovane vrste, habitate in habitatne tipe ter škodo za vode ali tla, D1-D11: TU7(1b)
Vzpostavljanje povezav med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem z vodami v obalnem pasu in
trajnostno prostorsko načrtovanje ter ukrep D1-D11: TU9(1b) Razvoj meril in metodologij na področju
dobrega okoljskega stanja morskega okolja, v okviru katere je kot aktivnost opredeljen razvoj metod
za presojo hidromorfološke spremenjenosti obalnega območja zaradi antropogenih posegov
(relevantno za D1, D6, D7), iz skupine Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti (D1), vzpostavitev
funkcionalnega stanja prehranjevalnih spletov (D4), doseganje dobrega stanja ribjega staleža (D3),
doseganje dobrega stanja morskega dna (D6) in zagotavljanje primernih hidrografskih razmer (D7) pa
so pomembni naslednji ukrepi: D1, 3, 4, 6, 7: TU3(1a) Paket temeljnih ukrepov za ohranjanje
integritete morskega dna (omejitve oz. prepovedi sidranja na morju), D1, 3, 4, 6, 7: TU4(1a) Paket
temeljnih ukrepov za preprečevanje hidromorfološke obremenjenosti obale morja, D1, 3, 4, 6, 7:
TU8(1b) Identifikacija habitatov morskega okolja, njihovo kartiranje ter izvajanje rednega monitoringa
izbranih habitatov morskega okolja, D1, 3, 4, 6, 7: DU2(2a) Preprečevanje poškodb morskega dna
zaradi sidranja ter ukrep D1, 3, 4, 6, 7: DU3(2a) Preveritev možnosti omejitve hitrosti plovil –
rekreacijskih plovil ter trgovskih in potniških ladij (aktivnost: Preveritev vplivov pomorskega prometa na
morsko dno in preveritev obremenitev s podvodnim hrupom, v sodelovanju z Italijo).
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki lahko potencialno vodijo v trajne spremembe hidrografskih razmer, zato so bili v Načrtu
upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določeni temeljni in dopolnilni ukrepi. Za strategijo
Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) so pomembni ukrep iz Načrta 2017-2021 iz
dveh skupin, in sicer so iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomembni ukrepi:
D1-D11: TU3(1a) Preprečevanje in sanacija okoljske škode in odgovornost zanjo, kjer se obravnava
škodo na zavarovane vrste, habitate in habitatne tipe ter škodo za vode ali tla, D1-D11: TU7(1b)
Vzpostavljanje povezav med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem z vodami v obalnem pasu in
trajnostno prostorsko načrtovanje ter ukrep D1-D11: TU9(1b) Razvoj meril in metodologij na področju
dobrega okoljskega stanja morskega okolja, v okviru katere je kot aktivnost opredeljen razvoj metod
za presojo hidromorfološke spremenjenosti obalnega območja zaradi antropogenih posegov
(relevantno za D1, D6, D7), iz skupine Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti (D1), vzpostavitev
funkcionalnega stanja prehranjevalnih spletov (D4), doseganje dobrega stanja ribjega staleža (D3),
doseganje dobrega stanja morskega dna (D6) in zagotavljanje primernih hidrografskih razmer (D7) pa
so pomembni naslednji ukrepi: D1, 3, 4, 6, 7: TU3(1a) Paket temeljnih ukrepov za ohranjanje
integritete morskega dna (omejitve oz. prepovedi sidranja na morju), D1, 3, 4, 6, 7: TU4(1a) Paket
temeljnih ukrepov za preprečevanje hidromorfološke obremenjenosti obale morja, D1, 3, 4, 6, 7:
TU8(1b) Identifikacija habitatov morskega okolja, njihovo kartiranje ter izvajanje rednega monitoringa
izbranih habitatov morskega okolja, D1, 3, 4, 6, 7: DU2(2a) Preprečevanje poškodb morskega dna
zaradi sidranja ter ukrep D1, 3, 4, 6, 7: DU3(2a) Preveritev možnosti omejitve hitrosti plovil –
rekreacijskih plovil ter trgovskih in potniških ladij (aktivnost: Preveritev vplivov pomorskega prometa na
morsko dno in preveritev obremenitev s podvodnim hrupom, v sodelovanju z Italijo).
|
Related targets |
|||||
Coverage of targets |
|||||
Related measures |
|||||
Coverage of measures |
|||||
Related monitoring programmes |
|
|
|
|
|
Programme code |
SI-D07-01 |
SI-D07-01 |
SI-D07-01 |
SI-D07-01 |
SI-D07-01 |
Programme name |
Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) |
Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) |
Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) |
Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) |
Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) |
Update type |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Old programme codes |
|
|
|
|
|
Programme description |
Program Monitoring hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se nanaša na spremljanje stanja in vpliva (angl. state/impact) na morsko okolje s spremljanjem prostorskega obsega in razporeditve trajnih sprememb hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca, zlasti v povezavi s fizično izgubo naravnega morskega dna. S programom Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom trajnih sprememb hidrografskih razmer, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D7.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o prostorski in časovni variabilnosti temperature, valovanja, tokovanja ter variabilnosti višine morja, - zbiranje podatkov o bentoških habitatnih tipih, ki so prizadeti zaradi trajne spremembe hidrografskih razmer, natančneje se spremlja fizične in hidrografske lastnosti bentoških tipov habitata ter z njimi povezane biološke združbe.
Cilj programa:
S programom Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) spremljamo doseganje okoljskega cilja D7C1-D7C2, opredeljenega v presoji stanja: »Cilji so skladni in enaki kot so cilji navedeni za deskriptorje kakovosti D1 (Biotska raznovrstnost), D4 (Prehranjevalni spleti) in D6 (Neporočenost morskega dna).« Cilji po posameznih deskriptorjih so navedeni v poglavjih, ki te deskriptorje obravnavajo (D1, D4, D6).
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z ODV in je z nacionalno zakonodajo opredeljen v Uredbi o stanju površinskih vodah (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11 in 73/16).
|
Program Monitoring hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se nanaša na spremljanje stanja in vpliva (angl. state/impact) na morsko okolje s spremljanjem prostorskega obsega in razporeditve trajnih sprememb hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca, zlasti v povezavi s fizično izgubo naravnega morskega dna. S programom Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom trajnih sprememb hidrografskih razmer, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D7.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o prostorski in časovni variabilnosti temperature, valovanja, tokovanja ter variabilnosti višine morja, - zbiranje podatkov o bentoških habitatnih tipih, ki so prizadeti zaradi trajne spremembe hidrografskih razmer, natančneje se spremlja fizične in hidrografske lastnosti bentoških tipov habitata ter z njimi povezane biološke združbe.
Cilj programa:
S programom Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) spremljamo doseganje okoljskega cilja D7C1-D7C2, opredeljenega v presoji stanja: »Cilji so skladni in enaki kot so cilji navedeni za deskriptorje kakovosti D1 (Biotska raznovrstnost), D4 (Prehranjevalni spleti) in D6 (Neporočenost morskega dna).« Cilji po posameznih deskriptorjih so navedeni v poglavjih, ki te deskriptorje obravnavajo (D1, D4, D6).
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z ODV in je z nacionalno zakonodajo opredeljen v Uredbi o stanju površinskih vodah (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11 in 73/16).
|
Program Monitoring hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se nanaša na spremljanje stanja in vpliva (angl. state/impact) na morsko okolje s spremljanjem prostorskega obsega in razporeditve trajnih sprememb hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca, zlasti v povezavi s fizično izgubo naravnega morskega dna. S programom Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom trajnih sprememb hidrografskih razmer, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D7.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o prostorski in časovni variabilnosti temperature, valovanja, tokovanja ter variabilnosti višine morja, - zbiranje podatkov o bentoških habitatnih tipih, ki so prizadeti zaradi trajne spremembe hidrografskih razmer, natančneje se spremlja fizične in hidrografske lastnosti bentoških tipov habitata ter z njimi povezane biološke združbe.
Cilj programa:
S programom Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) spremljamo doseganje okoljskega cilja D7C1-D7C2, opredeljenega v presoji stanja: »Cilji so skladni in enaki kot so cilji navedeni za deskriptorje kakovosti D1 (Biotska raznovrstnost), D4 (Prehranjevalni spleti) in D6 (Neporočenost morskega dna).« Cilji po posameznih deskriptorjih so navedeni v poglavjih, ki te deskriptorje obravnavajo (D1, D4, D6).
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z ODV in je z nacionalno zakonodajo opredeljen v Uredbi o stanju površinskih vodah (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11 in 73/16).
|
Program Monitoring hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se nanaša na spremljanje stanja in vpliva (angl. state/impact) na morsko okolje s spremljanjem prostorskega obsega in razporeditve trajnih sprememb hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca, zlasti v povezavi s fizično izgubo naravnega morskega dna. S programom Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom trajnih sprememb hidrografskih razmer, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D7.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o prostorski in časovni variabilnosti temperature, valovanja, tokovanja ter variabilnosti višine morja, - zbiranje podatkov o bentoških habitatnih tipih, ki so prizadeti zaradi trajne spremembe hidrografskih razmer, natančneje se spremlja fizične in hidrografske lastnosti bentoških tipov habitata ter z njimi povezane biološke združbe.
Cilj programa:
S programom Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) spremljamo doseganje okoljskega cilja D7C1-D7C2, opredeljenega v presoji stanja: »Cilji so skladni in enaki kot so cilji navedeni za deskriptorje kakovosti D1 (Biotska raznovrstnost), D4 (Prehranjevalni spleti) in D6 (Neporočenost morskega dna).« Cilji po posameznih deskriptorjih so navedeni v poglavjih, ki te deskriptorje obravnavajo (D1, D4, D6).
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z ODV in je z nacionalno zakonodajo opredeljen v Uredbi o stanju površinskih vodah (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11 in 73/16).
|
Program Monitoring hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se nanaša na spremljanje stanja in vpliva (angl. state/impact) na morsko okolje s spremljanjem prostorskega obsega in razporeditve trajnih sprememb hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca, zlasti v povezavi s fizično izgubo naravnega morskega dna. S programom Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s pojavom trajnih sprememb hidrografskih razmer, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D7.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o prostorski in časovni variabilnosti temperature, valovanja, tokovanja ter variabilnosti višine morja, - zbiranje podatkov o bentoških habitatnih tipih, ki so prizadeti zaradi trajne spremembe hidrografskih razmer, natančneje se spremlja fizične in hidrografske lastnosti bentoških tipov habitata ter z njimi povezane biološke združbe.
Cilj programa:
S programom Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) spremljamo doseganje okoljskega cilja D7C1-D7C2, opredeljenega v presoji stanja: »Cilji so skladni in enaki kot so cilji navedeni za deskriptorje kakovosti D1 (Biotska raznovrstnost), D4 (Prehranjevalni spleti) in D6 (Neporočenost morskega dna).« Cilji po posameznih deskriptorjih so navedeni v poglavjih, ki te deskriptorje obravnavajo (D1, D4, D6).
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z ODV in je z nacionalno zakonodajo opredeljen v Uredbi o stanju površinskih vodah (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11 in 73/16).
|
Monitoring purpose |
|
|
|
|
|
Other policies and conventions |
|||||
Regional cooperation - coordinating body |
|||||
Regional cooperation - countries involved |
|||||
Regional cooperation - implementation level |
|||||
Monitoring details |
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) nanaša na oba elementa merili v okviru deskriptorja, to sta elementa meril Hidrografske spremembe morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) z merilom Prostorski obseg in razporeditev trajnih sprememb hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca v povezavi s fizično izgubo naravnega morskega dna (km2) (D7C1) in element meril Bentoški habitatni tipi in merilo Prostorski obseg bentoškega habitatnega tipa prizadetega zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer (km2 ali delež (%) vsega naravnega obsega habitata v območju presoje (D7C2). Pri tem se kot fizična izguba razume kot trajne spremembe morskega dna, ki trajajo ali za katere se pričakuje, da bodo trajale dva poročevalska ciklusa (12 let) ali več. V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje. Vsebina programa se izvaja od leta 1958 in se namerava izvajati tudi v prihodnje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) nanaša na oba elementa merili v okviru deskriptorja, to sta elementa meril Hidrografske spremembe morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) z merilom Prostorski obseg in razporeditev trajnih sprememb hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca v povezavi s fizično izgubo naravnega morskega dna (km2) (D7C1) in element meril Bentoški habitatni tipi in merilo Prostorski obseg bentoškega habitatnega tipa prizadetega zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer (km2 ali delež (%) vsega naravnega obsega habitata v območju presoje (D7C2). Pri tem se kot fizična izguba razume kot trajne spremembe morskega dna, ki trajajo ali za katere se pričakuje, da bodo trajale dva poročevalska ciklusa (12 let) ali več. V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje. Vsebina programa se izvaja od leta 1958 in se namerava izvajati tudi v prihodnje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) nanaša na oba elementa merili v okviru deskriptorja, to sta elementa meril Hidrografske spremembe morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) z merilom Prostorski obseg in razporeditev trajnih sprememb hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca v povezavi s fizično izgubo naravnega morskega dna (km2) (D7C1) in element meril Bentoški habitatni tipi in merilo Prostorski obseg bentoškega habitatnega tipa prizadetega zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer (km2 ali delež (%) vsega naravnega obsega habitata v območju presoje (D7C2). Pri tem se kot fizična izguba razume kot trajne spremembe morskega dna, ki trajajo ali za katere se pričakuje, da bodo trajale dva poročevalska ciklusa (12 let) ali več. V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje. Vsebina programa se izvaja od leta 1958 in se namerava izvajati tudi v prihodnje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) nanaša na oba elementa merili v okviru deskriptorja, to sta elementa meril Hidrografske spremembe morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) z merilom Prostorski obseg in razporeditev trajnih sprememb hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca v povezavi s fizično izgubo naravnega morskega dna (km2) (D7C1) in element meril Bentoški habitatni tipi in merilo Prostorski obseg bentoškega habitatnega tipa prizadetega zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer (km2 ali delež (%) vsega naravnega obsega habitata v območju presoje (D7C2). Pri tem se kot fizična izguba razume kot trajne spremembe morskega dna, ki trajajo ali za katere se pričakuje, da bodo trajale dva poročevalska ciklusa (12 let) ali več. V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje. Vsebina programa se izvaja od leta 1958 in se namerava izvajati tudi v prihodnje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) nanaša na oba elementa merili v okviru deskriptorja, to sta elementa meril Hidrografske spremembe morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) z merilom Prostorski obseg in razporeditev trajnih sprememb hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca v povezavi s fizično izgubo naravnega morskega dna (km2) (D7C1) in element meril Bentoški habitatni tipi in merilo Prostorski obseg bentoškega habitatnega tipa prizadetega zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer (km2 ali delež (%) vsega naravnega obsega habitata v območju presoje (D7C2). Pri tem se kot fizična izguba razume kot trajne spremembe morskega dna, ki trajajo ali za katere se pričakuje, da bodo trajale dva poročevalska ciklusa (12 let) ali več. V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje. Vsebina programa se izvaja od leta 1958 in se namerava izvajati tudi v prihodnje.
|
Features |
Hydrographical changes
|
Hydrographical changes
|
Hydrographical changes
|
Hydrographical changes
|
Benthic broad habitats
|
Elements |
|
|
|
|
|
GES criteria |
D7C1 |
D7C1 |
D7C1 |
D7C1 |
D7C2 |
Parameters |
|
|
|
|
|
Parameter Other |
Jakost morskih tokov na določeni globini, Smer mor |
Višina gladine morja |
Značilna višina valov, Maksimalna višina valov, Sm |
1) Vrstna sestava in številčnost ali biomasa vrst |
|
Spatial scope |
|
|
|
|
|
Marine reporting units |
|
|
|
|
|
Temporal scope (start date - end date) |
1958-9999 |
1958-9999 |
1958-9999 |
1958-9999 |
1958-9999 |
Monitoring frequency |
Continually |
Continually |
Continually |
Continually |
Continually |
Monitoring type |
|
|
|
|
|
Monitoring method |
|
|
|
|
|
Monitoring method other |
Monitoring dinamike (Prostorska in časovna variabilnost valovanja, tokovanja in višine morja) in temperature morja je del hidrološkega monitoringa površinskih voda v okviru spremljanja stanja za oceno hidromorfoloških elementov kakovosti skladno z ODV. Spremljanje fizikalno-oceanografskega stanja morja poteka skladno z ARSO pridobljenimi QA in QC ISO standardi 9001 in standardi mednarodnih strokovnih združenj (Bat s sod., 2016).V okviru programa Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se spremlja naslednje fizikalno-oceanografske parametre:
-Prostorska in časovno variabilnost temperaturetemperatura (C)
-Prostorska in časovna variabilnost valovanja
-značilna višina valov (m)
-maksimalna višina valov (m)
-smer valovanja (°)
-perioda valovanja (s)
-Prostorska in časovna variabilnost tokovanja
-jakost morskih tokov na določeni globini (m/s)
-Prostorska in časovna variabilnost višine morja o višina gladine morja (m).
Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje hidrografskih razmer je navedena v okviru Programa hidrološkega monitoringa površinskih voda za obdobje 2016–2020. Spremljanje vrstne sestava in številčnost ali biomase vrst bentoškega habitatnega tipa ter obsega bentoškega habitatnega tipa za posamezne bentoške habitatne tipe se izvaja v okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) programa Monitoring bentoških habitatnih tipov, kjer je tudi podrobnejši opis metodologije. |
Monitoring dinamike (Prostorska in časovna variabilnost valovanja, tokovanja in višine morja) in temperature morja je del hidrološkega monitoringa površinskih voda v okviru spremljanja stanja za oceno hidromorfoloških elementov kakovosti skladno z ODV. Spremljanje fizikalno-oceanografskega stanja morja poteka skladno z ARSO pridobljenimi QA in QC ISO standardi 9001 in standardi mednarodnih strokovnih združenj (Bat s sod., 2016).V okviru programa Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se spremlja naslednje fizikalno-oceanografske parametre:
-Prostorska in časovno variabilnost temperaturetemperatura (C)
-Prostorska in časovna variabilnost valovanja
-značilna višina valov (m)
-maksimalna višina valov (m)
-smer valovanja (°)
-perioda valovanja (s)
-Prostorska in časovna variabilnost tokovanja
-jakost morskih tokov na določeni globini (m/s)
-Prostorska in časovna variabilnost višine morja o višina gladine morja (m).
Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje hidrografskih razmer je navedena v okviru Programa hidrološkega monitoringa površinskih voda za obdobje 2016–2020. Spremljanje vrstne sestava in številčnost ali biomase vrst bentoškega habitatnega tipa ter obsega bentoškega habitatnega tipa za posamezne bentoške habitatne tipe se izvaja v okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) programa Monitoring bentoških habitatnih tipov, kjer je tudi podrobnejši opis metodologije. |
Monitoring dinamike (Prostorska in časovna variabilnost valovanja, tokovanja in višine morja) in temperature morja je del hidrološkega monitoringa površinskih voda v okviru spremljanja stanja za oceno hidromorfoloških elementov kakovosti skladno z ODV. Spremljanje fizikalno-oceanografskega stanja morja poteka skladno z ARSO pridobljenimi QA in QC ISO standardi 9001 in standardi mednarodnih strokovnih združenj (Bat s sod., 2016).V okviru programa Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se spremlja naslednje fizikalno-oceanografske parametre:
-Prostorska in časovno variabilnost temperaturetemperatura (C)
-Prostorska in časovna variabilnost valovanja
-značilna višina valov (m)
-maksimalna višina valov (m)
-smer valovanja (°)
-perioda valovanja (s)
-Prostorska in časovna variabilnost tokovanja
-jakost morskih tokov na določeni globini (m/s)
-Prostorska in časovna variabilnost višine morja o višina gladine morja (m).
Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje hidrografskih razmer je navedena v okviru Programa hidrološkega monitoringa površinskih voda za obdobje 2016–2020. Spremljanje vrstne sestava in številčnost ali biomase vrst bentoškega habitatnega tipa ter obsega bentoškega habitatnega tipa za posamezne bentoške habitatne tipe se izvaja v okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) programa Monitoring bentoških habitatnih tipov, kjer je tudi podrobnejši opis metodologije. |
Monitoring dinamike (Prostorska in časovna variabilnost valovanja, tokovanja in višine morja) in temperature morja je del hidrološkega monitoringa površinskih voda v okviru spremljanja stanja za oceno hidromorfoloških elementov kakovosti skladno z ODV. Spremljanje fizikalno-oceanografskega stanja morja poteka skladno z ARSO pridobljenimi QA in QC ISO standardi 9001 in standardi mednarodnih strokovnih združenj (Bat s sod., 2016).V okviru programa Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se spremlja naslednje fizikalno-oceanografske parametre:
-Prostorska in časovno variabilnost temperaturetemperatura (C)
-Prostorska in časovna variabilnost valovanja
-značilna višina valov (m)
-maksimalna višina valov (m)
-smer valovanja (°)
-perioda valovanja (s)
-Prostorska in časovna variabilnost tokovanja
-jakost morskih tokov na določeni globini (m/s)
-Prostorska in časovna variabilnost višine morja o višina gladine morja (m).
Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje hidrografskih razmer je navedena v okviru Programa hidrološkega monitoringa površinskih voda za obdobje 2016–2020. Spremljanje vrstne sestava in številčnost ali biomase vrst bentoškega habitatnega tipa ter obsega bentoškega habitatnega tipa za posamezne bentoške habitatne tipe se izvaja v okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) programa Monitoring bentoških habitatnih tipov, kjer je tudi podrobnejši opis metodologije. |
Monitoring dinamike (Prostorska in časovna variabilnost valovanja, tokovanja in višine morja) in temperature morja je del hidrološkega monitoringa površinskih voda v okviru spremljanja stanja za oceno hidromorfoloških elementov kakovosti skladno z ODV. Spremljanje fizikalno-oceanografskega stanja morja poteka skladno z ARSO pridobljenimi QA in QC ISO standardi 9001 in standardi mednarodnih strokovnih združenj (Bat s sod., 2016).V okviru programa Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se spremlja naslednje fizikalno-oceanografske parametre:
-Prostorska in časovno variabilnost temperaturetemperatura (C)
-Prostorska in časovna variabilnost valovanja
-značilna višina valov (m)
-maksimalna višina valov (m)
-smer valovanja (°)
-perioda valovanja (s)
-Prostorska in časovna variabilnost tokovanja
-jakost morskih tokov na določeni globini (m/s)
-Prostorska in časovna variabilnost višine morja o višina gladine morja (m).
Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje hidrografskih razmer je navedena v okviru Programa hidrološkega monitoringa površinskih voda za obdobje 2016–2020. Spremljanje vrstne sestava in številčnost ali biomase vrst bentoškega habitatnega tipa ter obsega bentoškega habitatnega tipa za posamezne bentoške habitatne tipe se izvaja v okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) programa Monitoring bentoških habitatnih tipov, kjer je tudi podrobnejši opis metodologije. |
Quality control |
Spremljanje fizikalno-oceanografskega stanja morja poteka skladno z ARSO pridobljenimi QA in QC ISO standardi 9001 in standardi mednarodnih strokovnih združenj.
|
Spremljanje fizikalno-oceanografskega stanja morja poteka skladno z ARSO pridobljenimi QA in QC ISO standardi 9001 in standardi mednarodnih strokovnih združenj.
|
Spremljanje fizikalno-oceanografskega stanja morja poteka skladno z ARSO pridobljenimi QA in QC ISO standardi 9001 in standardi mednarodnih strokovnih združenj.
|
Spremljanje fizikalno-oceanografskega stanja morja poteka skladno z ARSO pridobljenimi QA in QC ISO standardi 9001 in standardi mednarodnih strokovnih združenj.
|
Spremljanje fizikalno-oceanografskega stanja morja poteka skladno z ARSO pridobljenimi QA in QC ISO standardi 9001 in standardi mednarodnih strokovnih združenj.
|
Data management |
|||||
Data access |
|||||
Related indicator/name |
|||||
Contact |
|||||
References |