Member State report / Art11 / 2020 / D8 / Slovenia / Mediterranean: Adriatic Sea

Report type Member State report to Commission
MSFD Article Art. 11 Monitoring programmes (and Art. 17 updates)
Report due 2020-10-15
GES Descriptor D8 Contaminants
Member State Slovenia
Region/subregion Mediterranean: Adriatic Sea
Reported by Inštitut za vode Republike Slovenije/ Institute for water of the Republic of Slovenia
Report date 2021-05-28
Report access

Descriptor
D8
D8
Monitoring strategy description
Strategija Monitoring koncentracij onesnaževal (D8) se navezuje na deskriptor kakovosti D8 Onesnaževala, ki naslavlja pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa onesnaževal v morsko okolje. Skladno s tem strategija Monitoring koncentracij onesnaževal (D8) naslavlja spremljanje stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih s vnosom onesnaževal v morsko okolje, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D8. Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da škodljiva onesnaževala lahko vstopajo v morski ekosistem preko različnih poti, in sicer preko kopenskih virov (neposredno ali posredno preko vnosa z rekami; viri onesnaževal so emisije obdelanih industrijskih odpadnih voda, vnos onesnaževal zaradi urbanizacije (npr. s cestnih površin), vnos fitofarmacevtskih sredstev iz kmetijstva in vnos onesnaževal z atmosfersko depozicijo), virov z morja (posledica onesnaževanja z ladij, naftnih in plinskih terminalov na morju, odvzemov mineralnih snov) in z atmosfersko depozicijo. Iz presoje stanja izhaja, da je stanje tako obalnih kot teritorialnih vodah morja v pristojnosti R Slovenije glede koncentracij onesnaževal trenutno ocenjeno kot slabo, glede znanih akutnih onesnaženj pa je ocenjeno kot dobro. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti D8 in opredeljena sta bila okoljska cilja D8C1 in D8C3. Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne dejavnosti, ki predstavljajo pritiske na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja. V Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 je opredeljena skupina ukrepov, relevantnih za deskriptor kakovosti onesnaženje morskega okolja z onesnaževali (D8), ki vključuje ukrepe za preprečevanje in nadzor nad vnosom onesnaževal v morsko okolje ter izboljšanje stanja morskega okolja zaradi slabega stanja. Kot predlog za rešitev problematike TBT zaradi čezmejnega vpliva (uveljavljanje člena 15 ODMS - Priporočila za ukrepe Skupnosti) Načrt upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 vsebuje ukrep, ki naslavlja ukrepanje na (pod)regionalni ravni in za učinkovito izvajanje zahteva ukrepanje/sodelovanje
Strategija Monitoring koncentracij onesnaževal (D8) se navezuje na deskriptor kakovosti D8 Onesnaževala, ki naslavlja pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa onesnaževal v morsko okolje. Skladno s tem strategija Monitoring koncentracij onesnaževal (D8) naslavlja spremljanje stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment) ter spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih s vnosom onesnaževal v morsko okolje, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D8. Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da škodljiva onesnaževala lahko vstopajo v morski ekosistem preko različnih poti, in sicer preko kopenskih virov (neposredno ali posredno preko vnosa z rekami; viri onesnaževal so emisije obdelanih industrijskih odpadnih voda, vnos onesnaževal zaradi urbanizacije (npr. s cestnih površin), vnos fitofarmacevtskih sredstev iz kmetijstva in vnos onesnaževal z atmosfersko depozicijo), virov z morja (posledica onesnaževanja z ladij, naftnih in plinskih terminalov na morju, odvzemov mineralnih snov) in z atmosfersko depozicijo. Iz presoje stanja izhaja, da je stanje tako obalnih kot teritorialnih vodah morja v pristojnosti R Slovenije glede koncentracij onesnaževal trenutno ocenjeno kot slabo, glede znanih akutnih onesnaženj pa je ocenjeno kot dobro. Opredeljeno je bilo dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti D8 in opredeljena sta bila okoljska cilja D8C1 in D8C3. Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne dejavnosti, ki predstavljajo pritiske na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja. V Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 je opredeljena skupina ukrepov, relevantnih za deskriptor kakovosti onesnaženje morskega okolja z onesnaževali (D8), ki vključuje ukrepe za preprečevanje in nadzor nad vnosom onesnaževal v morsko okolje ter izboljšanje stanja morskega okolja zaradi slabega stanja. Kot predlog za rešitev problematike TBT zaradi čezmejnega vpliva (uveljavljanje člena 15 ODMS - Priporočila za ukrepe Skupnosti) Načrt upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 vsebuje ukrep, ki naslavlja ukrepanje na (pod)regionalni ravni in za učinkovito izvajanje zahteva ukrepanje/sodelovanje
Coverage of GES criteria
Adequate monitoring was in place in 2014
Adequate monitoring was in place in 2014
Gaps and plans
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne dejavnosti, ki predstavljajo pritiske na stanje morskega okolja. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptor kakovosti onesnaženje morskega okolja z onesnaževali (D8), vključuje ukrepe za preprečevanje in nadzor nad vnosom onesnaževal v morsko okolje ter izboljšanje stanja morskega okolja zaradi slabega stanja. V Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 so bili v okviru obstoječih pravnih podlag določeni ukrepi za preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve, industrije, kmetijstva in pomorskega prometa ter ukrepi za učinkovitejše ravnanje v primeru nesreč na morju in vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, učinkovitejši nadzor nad vnosom onesnaževal v morsko okolje ter pripravo in izvedbo ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti morskega okolja s tributilkositrovimi spojinami. Za Strategijo Monitoring koncentracij onesnaževal (D8) so pomembni naslednji ukrepi: D1-D11: TU4(1a) Dajatve za obremenjevanje voda, D1-D11: TU5(1a) Spremljanje stanja morskega okolja, D8: TU1(1a) Preprečevanje onesnaženja morskega okolja iz industrijskih virov in poselitve, D8: TU2(1a) Preprečevanje onesnaženja iz kmetijstva, D8: TU3(1a) Preprečevanje onesnaženja iz pomorskega prometa, D8: TU4(1a) Preprečevanje in omejevanje čezmejnega onesnaževanja in načrti zaščite in reševanja, D8: TU5(1b) Optimizacija delovanja in opreme obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja, D8: TU6(1b) Revizija načrta zaščite in reševanja ob nesrečah na morju, D8: TU7(1b) Strokovna podlaga za pripravo smernic in mnenj k načrtovanim prostorskim ureditvam in D8: DU1(2a) Priprava predloga ukrepov za reševanje problemov kakovosti morja zaradi prisotnosti tributilkositrovih spojin (TBT). Kot predlog za rešitev problematike TBT zaradi čezmejnega vpliva (uveljavljanje člena 15 ODMS - Priporočila za ukrepe Skupnosti) NUMO 2017-2021 vsebuje ukrep, ki naslavlja ukrepanje na (pod)regionalni ravni. Ukrep naslavlja pripravo predloga za reševanje problemov v kakovosti morja zaradi TBT in obsega aktivnosti identifikacije potencialnih virov vnosa TBT v morje iz kopenskih in pomorskih virov, pripravo programa in pregled stroškovno učinkovitih ukrepov s sosednjimi državami za izboljšanje stanja in spremljanja stanja.
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne dejavnosti, ki predstavljajo pritiske na stanje morskega okolja. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptor kakovosti onesnaženje morskega okolja z onesnaževali (D8), vključuje ukrepe za preprečevanje in nadzor nad vnosom onesnaževal v morsko okolje ter izboljšanje stanja morskega okolja zaradi slabega stanja. V Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 so bili v okviru obstoječih pravnih podlag določeni ukrepi za preprečevanje onesnaženja morskega okolja zaradi poselitve, industrije, kmetijstva in pomorskega prometa ter ukrepi za učinkovitejše ravnanje v primeru nesreč na morju in vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, učinkovitejši nadzor nad vnosom onesnaževal v morsko okolje ter pripravo in izvedbo ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti morskega okolja s tributilkositrovimi spojinami. Za Strategijo Monitoring koncentracij onesnaževal (D8) so pomembni naslednji ukrepi: D1-D11: TU4(1a) Dajatve za obremenjevanje voda, D1-D11: TU5(1a) Spremljanje stanja morskega okolja, D8: TU1(1a) Preprečevanje onesnaženja morskega okolja iz industrijskih virov in poselitve, D8: TU2(1a) Preprečevanje onesnaženja iz kmetijstva, D8: TU3(1a) Preprečevanje onesnaženja iz pomorskega prometa, D8: TU4(1a) Preprečevanje in omejevanje čezmejnega onesnaževanja in načrti zaščite in reševanja, D8: TU5(1b) Optimizacija delovanja in opreme obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja, D8: TU6(1b) Revizija načrta zaščite in reševanja ob nesrečah na morju, D8: TU7(1b) Strokovna podlaga za pripravo smernic in mnenj k načrtovanim prostorskim ureditvam in D8: DU1(2a) Priprava predloga ukrepov za reševanje problemov kakovosti morja zaradi prisotnosti tributilkositrovih spojin (TBT). Kot predlog za rešitev problematike TBT zaradi čezmejnega vpliva (uveljavljanje člena 15 ODMS - Priporočila za ukrepe Skupnosti) NUMO 2017-2021 vsebuje ukrep, ki naslavlja ukrepanje na (pod)regionalni ravni. Ukrep naslavlja pripravo predloga za reševanje problemov v kakovosti morja zaradi TBT in obsega aktivnosti identifikacije potencialnih virov vnosa TBT v morje iz kopenskih in pomorskih virov, pripravo programa in pregled stroškovno učinkovitih ukrepov s sosednjimi državami za izboljšanje stanja in spremljanja stanja.
Related targets
Coverage of targets
Related measures
Coverage of measures
Related monitoring programmes
  • SI-D08-01
  • SI-D08-02
  • SI-D08-01
  • SI-D08-02
Programme code
SI-D08-01
SI-D08-02
Programme name
Monitoring koncentracij onesnaževal
Monitoring znatnega akutnega onesnaženja
Update type
Modified from 2014
New programme
Old programme codes
  • MAD-SI-AA-11-D8_Onesnaževala
Programme description
Program Monitoring koncentracij onesnaževal se nanaša na spremljanje koncentracij onesnaževal v vodi, sedimentu in bioti – spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), posredno pa tudi na spremljanje vnosa onesnaževal iz zaledja, zraka ali dejavnosti na morju na način, da so lokacije vzorčnih mest izbrane tako, da se morebitne spremembe interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje – posredno spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring koncentracij onesnaževal se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s vnosom onesnaževal v morsko okolje, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D8. Namen programa je: - zbiranje podatkov o koncentracijah onesnaževal v vodi, sedimentu in bioti ter prostorski in časovni razporeditvi koncentracij onesnaževal z namenom opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju zaradi vnosa onesnaževal, - z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se izmerjene koncentracije onesnaževal lahko interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru. Cilj programa S programom Monitoring koncentracij onesnaževal spremljamo doseganje okoljskega cilja D8C1, opredeljenega v presoji stanja: »Ohranjanje dobrega stanja, kjer je to že doseženo, in izboljšanje stanja, kjer je stanje slabo, glede na koncentracije onesnaževal v vodi, sedimentu in organizmih. Koncentracije onesnaževal so v skladu s predpisanimi mejnimi vrednostmi v okviru Vodne direktive in Direktive o okoljskih standardih na področju vodne politike (Direktiva 2000/60/ES, Direktiva 2008/105/ES) oziroma Uredbe o stanju površinskih voda ( Ul. L. RS, št. 14/2009, 98/2010, 96/2013; 24/2016).« Zakonodajni okvir programa Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring koncentracij onesnaževal izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z ODV in Direktive o okoljskih standardih na področju vodne politike (Direktiva 2008/105/ES) in je z nacionalno zakonodajo opredeljen v Uredbi o stanju površinskih vodah (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11 in
Program Monitoring znatnega akutnega onesnaženja se nanaša na spremljanje pojava znatnih akutnih onesnaženj – spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring znatnega akutnega onesnaženja se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s vnosom onesnaževal v morsko okolje, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D8. Namen programa je: - zbiranje podatkov o prostorski in časovni razporeditvi znatnih akutnih onesnaženjih v morskem okolju z namenom opredeliti stopnjo pritiska pri viru. Cilj programa S programom Monitoring znatnega akutnega onesnaženja spremljamo doseganje okoljskega cilja D8C3, opredeljenega v presoji stanja: »Ohranjanje stanja brez znatnih akutnih onesnaženj na morju, večjih od 7t«. Zakonodajni okvir programa Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring znatnih akutnih onesnaženj in z njimi povezanih onesnaževalnih snovi izvaja skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve.
Monitoring purpose
  • Pressures at source
  • Pressures in the marine environment
  • Pressures in the marine environment
Other policies and conventions
Regional cooperation - coordinating body
Regional cooperation - countries involved
Regional cooperation - implementation level
Monitoring details
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring koncentracij onesnaževal nanaša na element meril Onesnaževala in merilo Koncentracije onesnaževal (D8C1). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki predeljujejo stopnjo pritiska v morskem okolju in posredno tudi stopnjo pritiska pri viru.
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring znatnih akutnih onesnaženj in z njimi povezanih onesnaževalnih snovi izvaja skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve.
Features
Contaminants - UPBT substances
Acute pollution events
Elements
  • All Contaminants
  • Not Applicable
GES criteria
D8C1
D8C3
Parameters
  • Concentration in biota (total)
  • Concentration in sediment (total)
  • Concentration in water
  • Duration
  • Extent
Parameter Other
Spatial scope
  • Coastal waters (WFD)
  • Territorial waters
  • Coastal waters (WFD)
  • Territorial waters
Marine reporting units
  • MAD-SI-MRU-11
  • MAD-SI-MRU-12
  • MAD-SI-MRU-1
Temporal scope (start date - end date)
1999-9999
1977-9999
Monitoring frequency
As needed
As needed
Monitoring type
  • In-situ sampling coastal
  • Visual observation
Monitoring method
  • Other monitoring method
  • Other monitoring method
Monitoring method other
Program Monitoring koncentracij onesnaževal je del spremljanja kemijskega stanja površinskih voda, ki predstavlja obremenjenost površinskih voda s prednostnimi in prednostnimi nevarnimi snovmi, za katere so za Evropsko unijo (EU) postavljeni enotni okoljski standardi kakovosti, ter spremljanja ekološkega stanja površinskih voda, v okviru česar se spremljajo posebna onesnaževala, skladno z ODV. Meritve parametrov kemijskega stanja v vodi se izvajajo s pogostostjo enkrat mesečno 1x v obdobju NUV. Meritve parametrov kemijskega stanja v organizmih se izvajajo s pogostostjo vsaj na tri leta oz. glede na nacionalne strokovne podlage. Za spremljanje kemijskega stanja površinskih voda je na ravni EU 45 snovi ali skupin snovi zaradi njihove razširjene uporabe in zaradi ugotovljenih povišanih vsebnosti v površinskih vodah določenih kot prednostnih; enaindvajset od teh snovi je zaradi visoke obstojnosti, bioakumulacije in strupenosti določenih kot prednostnih nevarnih. Nekaj snovi je opredeljenih kot drugo onesnaževalo in tudi za te snovi so opredeljeni enotni EU okoljski standardi kakovosti, države članice pa morajo izvajati ukrepe z namenom, da dosežejo dobro kemijsko stanje. Na osnovi njihove najpogostejše uporabe se prednostne snovi delijo na fitofarmacevtska sredstva, biocide, ter na preostale nevarne snovi. Med slednje spadajo topila, tehnične kemikalije, ftalat ali DEHP, težke kovine, poliaromatski ogljikovodiki in dioksini. V monitoring so lahko vključena tista posebna onesnaževala (med njimi sintetična, nesintetična in druga posebna onesnaževala), ki se odvajajo v vodna telesa v pomembnih količinah, pri čemer je bil kriterij za pomembne količine oblikovan na podlagi Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). Meritve posebnih onesnaževal v vodi se izvajajo s pogostostjo 4x letno, in sicer 1x v obdobju NUV. Metode vzorčenja vode za analize posebnih onesnaževal potekajo po enakih standardih, kot za spremljanje onesnaževal v okviru kemijskega stanja.
Program Monitoring znatnega akutnega onesnaženja je del beleženja incidentnih onesnaženj na morju, ki se izvaja v okviru Nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki se izvaja na podlagi Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022 (Uradni list RS, št. 75/16). V okviru programa se beležijo podatki o številu javljenih dogodkov na vodnih in priobalnih zemljiščih morja. Podatki o številu zabeleženih javljenih onesnaženj na morju v Sloveniji se nahajajo na povezavi: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/onesnazevanje-z-ladij.
Quality control
Za analize vzorcev vode, sedimenta in živih organizmov se uporabljajo standardizirane analizne metode, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom ISO/IEC 17025 in ustrezajo minimalnim izvedbenim merilom za analizne metode, definiranim v 16. členu Pravilnika o monitoringu stanja površinskih voda.
Podatek ni na voljo.
Data management
Data access
Related indicator/name
Contact
References
Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje koncentracij onesnaževal v okviru spremljanja stanja za oceno kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda po ODV je navedena v Programu monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021 (Dobnikar-Tehovnik s sod., 2017) in dostopna na spletnem naslovu: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%202016%20do%202021_SPLET_kon%C4%8Dna.pdf Način in obseg izvajanja monitoringa površinskih voda ureja Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, 10/2009, 81/2011, 73/2016): http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9315