MAD-SI-AA-11: za merilo 2.1. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.2. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 6.1. ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 9.1: V glavnem obdelava rezultatov posameznih meritev, razen Cd, Hg in PAH v školjkah-podatki ARSO za zadnjih 9 let, primerjava z Direktivo 2000/60/ES in Uredbama komisije EU št. 1881/2006 in 1259/2011, mnenje eksperta.
MAD-SI-AA-11 8.1: Za morsko vodo obdelava rezultatov ARSO za zadnja 4 leta in primerjava z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 2008/105/ES in Uredbo o stanju površinskih voda (URL 14/2009)..
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.4 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.5 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.6 smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977), in določanju ekološkega stanja po Panayotidisu (Lipej in sod., 2007a). Za habitate v kamnitem infralitoralu se uporablja IHT indeks. Za ocena stanja obrežne ribje združbe pa gostota ustnač (število osebkov/100 m^2 transekta).
MAD-SI-AA-11 5.1: merilo 5.1: pri definiciji GES za koncentracije hranilnih snovi v vodnem stolpcu smo upoštevali pristop po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju, nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.2: merilo 5.2: pri definiciji GES za neposredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja, pri koncentraciji klorofila a smo uporabili odvisnost pritisk/odziv). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.3: merilo 5.3: pri definiciji GES za posredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi pri ovrednotenju morskih travnikov: za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje smo določili referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti indeksa MMSkew na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja), meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977). Pri določanju koncentracij raztopljenega kisika smo na podalgi izvedenjsekga mnenja določili referenčne razmere (opisne) in tako tudi določili GES.
MAD-SI-AA-11: merilo 6.2: Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977)
MAD-SI-AA-11: merilo 7.1: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: merilo 7.2: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.1: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.2: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.3: Za merilo 4.3 je razvita metrika. Dobro okoljsko stanje glede na kazalnik 4.3.1. opredeljujejo sledeče razmere: ko je letna geometrijska srednja vrednost biomase mezozooplanktona pod mejno vrednostjo. Mejna vrednost je večletna geometrijska srednja vrednost referenčnega obdobja za Tržaški zaliv, ki ji prištejemo eno standardno deviacijo.
MAD-SI-AA-111: za merilo 8.2 je potrebna sinteza večih rezultatov iz različnih biomarkerjev, uporaben je dvostopenjski pristop (2-tier), kjer se najprej preveri splošni odziv in stanje ter glede na ta rezultat še bolj spcifični biomarkerji

MAD-SI-AA-11: za merilo 2.1. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.2. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 6.1. ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 9.1: V glavnem obdelava rezultatov posameznih meritev, razen Cd, Hg in PAH v školjkah-podatki ARSO za zadnjih 9 let, primerjava z Direktivo 2000/60/ES in Uredbama komisije EU št. 1881/2006 in 1259/2011, mnenje eksperta.
MAD-SI-AA-11 8.1: Za morsko vodo obdelava rezultatov ARSO za zadnja 4 leta in primerjava z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 2008/105/ES in Uredbo o stanju površinskih voda (URL 14/2009)..
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.4 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.5 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.6 smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977), in določanju ekološkega stanja po Panayotidisu (Lipej in sod., 2007a). Za habitate v kamnitem infralitoralu se uporablja IHT indeks. Za ocena stanja obrežne ribje združbe pa gostota ustnač (število osebkov/100 m^2 transekta).
MAD-SI-AA-11 5.1: merilo 5.1: pri definiciji GES za koncentracije hranilnih snovi v vodnem stolpcu smo upoštevali pristop po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju, nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.2: merilo 5.2: pri definiciji GES za neposredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja, pri koncentraciji klorofila a smo uporabili odvisnost pritisk/odziv). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.3: merilo 5.3: pri definiciji GES za posredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi pri ovrednotenju morskih travnikov: za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje smo določili referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti indeksa MMSkew na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja), meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977). Pri določanju koncentracij raztopljenega kisika smo na podalgi izvedenjsekga mnenja določili referenčne razmere (opisne) in tako tudi določili GES.
MAD-SI-AA-11: merilo 6.2: Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977)
MAD-SI-AA-11: merilo 7.1: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: merilo 7.2: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.1: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.2: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.3: Za merilo 4.3 je razvita metrika. Dobro okoljsko stanje glede na kazalnik 4.3.1. opredeljujejo sledeče razmere: ko je letna geometrijska srednja vrednost biomase mezozooplanktona pod mejno vrednostjo. Mejna vrednost je večletna geometrijska srednja vrednost referenčnega obdobja za Tržaški zaliv, ki ji prištejemo eno standardno deviacijo.
MAD-SI-AA-111: za merilo 8.2 je potrebna sinteza večih rezultatov iz različnih biomarkerjev, uporaben je dvostopenjski pristop (2-tier), kjer se najprej preveri splošni odziv in stanje ter glede na ta rezultat še bolj spcifični biomarkerji

MAD-SI-AA-11: za merilo 2.1. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 2.2. so zbrani naključni podatki - ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 6.1. ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 9.1: V glavnem obdelava rezultatov posameznih meritev, razen Cd, Hg in PAH v školjkah-podatki ARSO za zadnjih 9 let, primerjava z Direktivo 2000/60/ES in Uredbama komisije EU št. 1881/2006 in 1259/2011, mnenje eksperta.
MAD-SI-AA-11 8.1: Za morsko vodo obdelava rezultatov ARSO za zadnja 4 leta in primerjava z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 2008/105/ES in Uredbo o stanju površinskih voda (URL 14/2009)..
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.4 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.5 ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: za merilo 1.6 smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom. Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977), in določanju ekološkega stanja po Panayotidisu (Lipej in sod., 2007a). Za habitate v kamnitem infralitoralu se uporablja IHT indeks. Za ocena stanja obrežne ribje združbe pa gostota ustnač (število osebkov/100 m^2 transekta).
MAD-SI-AA-11 5.1: merilo 5.1: pri definiciji GES za koncentracije hranilnih snovi v vodnem stolpcu smo upoštevali pristop po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju, nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.2: merilo 5.2: pri definiciji GES za neposredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi, določili smo referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja, pri koncentraciji klorofila a smo uporabili odvisnost pritisk/odziv). Meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom.
MAD-SI-AA-11 5.3: merilo 5.3: pri definiciji GES za posredne vplive evtrofikacije smo upoštevali princip po Vodni direktivi pri ovrednotenju morskih travnikov: za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje smo določili referenčne razmere na najmanj obremenjenem območju nato pa razdelili vrednosti indeksa MMSkew na pet razredov (po principu izvedenjskega mnenja), meja za GES je meja med dobrim in zmernim razredom; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977). Pri določanju koncentracij raztopljenega kisika smo na podalgi izvedenjsekga mnenja določili referenčne razmere (opisne) in tako tudi določili GES.
MAD-SI-AA-11: merilo 6.2: Za vrednotenje stanja bentoških nevretenčarjev mehkega sedimentnega dna v globini 7-10 m se uporablja indeks M-AMBI; za vrednotenje stanja makroalg se uporablja EEI-c indeks; za vrednotenje stanja kolenčaste cimodoceje se uporablja vzorčevalni protokol in laboratorijsko obdelavo vzorcev po Orfanidisu in sod. (2007, 2010) in indeks Mmskew; za pozejdonko pa vrednotenje temelji na temelji na gostoti šopov po Giraudu (1977)
MAD-SI-AA-11: merilo 7.1: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11: merilo 7.2: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.1: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.2: zbrani so naključni podatki: ni razvite metode
MAD-SI-AA-11 4.3: Za merilo 4.3 je razvita metrika. Dobro okoljsko stanje glede na kazalnik 4.3.1. opredeljujejo sledeče razmere: ko je letna geometrijska srednja vrednost biomase mezozooplanktona pod mejno vrednostjo. Mejna vrednost je večletna geometrijska srednja vrednost referenčnega obdobja za Tržaški zaliv, ki ji prištejemo eno standardno deviacijo.
MAD-SI-AA-111: za merilo 8.2 je potrebna sinteza večih rezultatov iz različnih biomarkerjev, uporaben je dvostopenjski pristop (2-tier), kjer se najprej preveri splošni odziv in stanje ter glede na ta rezultat še bolj spcifični biomarkerji

Good environmental status of the marine environment in terms of pollution is achieved when concentrations of pollutants do not cause adverse effects on organisms, populations, communities or ecosystems.

For seawater, we use the environmental standards from the Surface Water Status Regulation (URL 14/2009). There are no established environmental standards for sediment. For seawater, limit values ​​are set in the relevant directives and regulations. The criterion for sediments (until the new directive enters into force) would be that synthetic pollutants do not exceed values ​​that can cause irreversible effects on organisms, or. that non-synthetic pollutants do not deviate significantly from natural values ​​in the environment. The criterion can also be a non-increasing trend of pollutant concentrations. For organisms, the limit values ​​in the relevant EU regulations are applicable to GES.

The state of this descriptor is based on knowledge of BC (background concnentrations) and on the criteria for background evaluation (BAC Background Assessment Criteria) and EAC (Environmental Assessment Criteria), a fall below this value means a deterioration in the environment. The basal activities of an individual biomarker are determined for only some biomarkers according to the geographical region.

N/A

Za morsko vodo po Uredbi o stanju površinskih voda (URL 14/2009).

NotReported

N/A

Za morsko vodo po Uredbi o stanju površinskih voda (URL 14/2009). Za organizme po Uredbi o stanju površinskih voda (URL 14/2009), Uredbi komisije (ES) št. 1881/2006 in Uredbi komisije EU 1259/2011.Določiti je potrebno skupaj z drugimi sosednjimi državami.

NotReported

N/A

Za morsko vodo in organizme primerjava rezultatov meritev z okoljskimi standardi iz prej navedenih direktiv in uredb.

Metode so razvite, vendar je potrebno izbrati tarčne vrste glede na geografsko regijo (pri nas klapavice, od rib je bil analiziran črni glavač.

Further development needed (expected to be operational by 2018 if adopted) Ovrednotenje stanja je potrebno opraviti na nivoju severnega Jadrana v sodelovanju z drugimi državami.

Further development needed (expected to be operational by 2018 if adopted) Potrebno je dopolniti program monitoringa s spremljanjem onesnaževal s prednostne liste. Dopolniti je potrebno mrežo postaj, upoštevajoč možne vire (tudi čezmejne) onesnaževanja. Določiti je potrebno referenčne vrednosti. Vse je potrebno regionalno uskladiti s sosednjimi državami (vsaj na nivoju podregije).

Further development needed (expected to be operational by 2018 if adopted) Potrebno je uvesti redne letne meritve relevantnih biomarkejev za spremljanje stanja (spremljanje EAC vrednosti). Dodatne meritve so potrebne za natančno določitev BAC vrednosti (zaradi sezonskih nihanj. Določiti je potrebno referenčne vrednosti. Vse je potrebno regionalno uskladiti s sosednjimi državami (vsaj na nivoju podregije).