Member State report / Art11 / 2014-2020 / D9 / Slovenia / Mediterranean: Adriatic Sea

Report type Member State report to Commission
MSFD Article Art. 11 Monitoring programmes (and Art. 17 updates)
Report due 2014-10-15; 2020-10-15
GES Descriptor D9 Contaminants in seafood
Member State Slovenia
Region/subregion Mediterranean: Adriatic Sea
Reported by Institute for water of the Republic of Slovenia
Report date 2014-10-15; 2021-05-28
Report access
2014 data
2020 data
Monitoring programme Monitoring programme name
Monitoring programme Reference existing programme
Monitoring programme Marine Unit ID
Q4e - Programme ID
Q4f - Programme description
Q5e - Natural variability
Q5d - Adequacy for assessment of GES Q5d - Adequate data
Q5d - Adequacy for assessment of GES Q5d - Established methods
Q5d - Adequacy for assessment of GES Q5d - Adequate understanding of GES
Q5d - Adequacy for assessment of GES Q5d - Adequate capacity
Q5f - Description of programme for GES assessment
Q5g - Gap-filling date for GES assessment
Q5h - Plans to implement monitoring for GES assessment
Q6a -Relevant targets Q6a - Environmental target
Q6a -Relevant targets Q6a - Associated indicator
Q6b - Adequacy for assessment of targets Q6b_SuitableData
Q6b - Adequacy for assessment of targets Q6b_EstablishedMethods
Q6b - Adequacy for assessment of targets Q6d_AdequateCapacity
Q6c - Target updating
Q6d - Description of programme for targets assessment
Q6e - Gap-filling date for targets assessment
Q6f - Plans to implement monitoring for targets assessment
Q7a - Relevant activities
Q7b - Description of monitoring of activities
Q7c - Relevant measures
Q7e - Adequacy for assessment of measures Q7d - Adequate data
Q7e - Adequacy for assessment of measures Q7d - Established methods
Q7e - Adequacy for assessment of measures Q7d - Adequate understanding of GES
Q7e - Adequacy for assessment of measures Q7d - Adequate capacity
Q7e - Adequacy for assessment of measures Q7d - Addresses activities and pressures
Q7e - Adequacy for assessment of measures Q7d - Addresses effectiveness of measures
Q7d - Description of monitoring for measures
Q7f - Gap-filling date for activities and measures
Q8a - Links to existing Monitoring Programmes
Reference sub-programme Sub-programme ID
Reference sub-programme Sub-programme name
Q4g - Sub-programmes Sub-programme ID
Q4g - Sub-programmes Sub-programme name
Q4k - Monitoring purpose
Q4l - Links of monitoring programmes of other Directives and Conventions
Q5c - Features Q5c - Habitats
Q5c - Features Q5c - Species list
Q5c - Features Q5c - Physical/Chemical features
Q5c - Features Q5c - Pressures
Q9a - Elements
Q5a - GES criteria Relevant GES criteria
Q5b - GES indicators Relevant GES indicators
Q9b - Parameters monitored (state/impact) Species distribution
Q9b - Parameters monitored (state/impact) Species population size
Q9b - Parameters monitored (state/impact) Species population characteristics
Q9b - Parameters monitored (state/impact) Species impacts
Q9b - Parameters monitored (state/impact) Habitat distribution
Q9b - Parameters monitored (state/impact) Habitat extent
Q9b - Parameters monitored (state/impact) Habitat condition (physical-chemical)
Q9b - Parameters monitored (state/impact) Habitat condition (biological)
Q9b - Parameters monitored (state/impact) Habitat impacts
Q9b - Parameters monitored (pressures) Pressure input
Q9b - Parameters monitored (pressures) Pressure output
Q9b - Parameters monitored (activity) Activity
Q9b Parameters monitored (other) Other
Q41 Spatial scope
Q4j - Description of spatial scope
Marine Unit IDs
Q4h - Temporal scope Start date- End date
Q9h - Temporal resolution of sampling
Q9c - Monitoring method
Q9d - Description of alteration to method
Q9e - Quality assurance
Q9f - Quality control
Q9g - Spatial resolution of sampling Q9g - Proportion of area covered %
Q9g - Spatial resolution of sampling Q9g - No. of samples
Q9i - Description of sample representivity
Q10a - Scale for aggregation of data
Q10b - Other scale for aggregation of data
Q10c - Access to monitoring data Q10c - Data type
Q10c - Access to monitoring data Q10c - Data access mechanism
Q10c - Access to monitoring data Q10c - Data access rights
Q10c - Access to monitoring data Q10c - INSPIRE standard
Q10c - Access to monitoring data Q10c Date data are available
Q10c - Access to monitoring data Q10c - Data update frequency
Q10d - Description of data access
Descriptor
D9
D9
D9
D9
D9
Monitoring strategy description
Strategija Monitoring onesnaževal v ribah in drugi morski hrani (D9) se navezuje na deskriptor kakovosti D9 Onesnaževala v ribah in drugi morski hrani, namenjeni za prehrano ljudi, ki naslavlja pritisk človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa onesnaževal v morske organizme, ki se uporabljajo za prehrano ljudi. Skladno s tem strategija Monitoring koncentracij onesnaževal v ribah in drugi morski hrani (D9) naslavlja spremljanje stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s vnosom onesnaževal v morsko okolje in v njem živeče organizme, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D9. Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da škodljiva onesnaževala lahko vstopajo v morski ekosistem in s tem v morske organizme preko različnih poti, in sicer preko kopenskih virov, virov z morja in z atmosfersko depozicijo. Onesnaževala s kopnega vstopajo v morsko okolje neposredno ali posredno preko vnosa z rekami. Najpogostejši kopenski viri onesnaževal so emisije obdelanih industrijskih odpadnih voda, vnos onesnaževal zaradi urbanizacije (npr. s cestnih površin), vnos fitofarmacevtskih sredstev iz kmetijstva in vnos onesnaževal z atmosfersko depozicijo. Onesnaževala, ki izvirajo iz dejavnosti na morju, so predvsem posledica onesnaževanja z ladij, naftnih in plinskih terminalov na morju, odvzemov mineralnih snovi in atmosferske depozicije. Za večino onesnaževal, tako kovin kot organskih snovi, je značilno, da se kopičijo v organizmih in prehajajo po prehranjevalni verigi, pri tem prehodu pa se njihova koncentracija pogosto povečuje (biomagnifikacija). Iz presoje stanja izhaja, da je stanje tako obalnih kot teritorialnih voda morja v pristojnosti R Slovenije glede koncentracij onesnaževal v morskih organizmih, ki se uporabljajo za prehrano ljudi, trenutno ocenjeno kot dobro. Dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti D9 pa je glede na trenutno dostopne znanstvene informacije in definicijo dobrega stanja morskega okolja iz presoje stanja morskega okolja vzpostavljeno takrat, ko koncentracije onesnaževal v morskih organizmih ne presegajo mejnih vrednosti določenih z zakonodajo. V skladu s tem je opredeljen tudi okoljski cilj: D9C1. Presoja stanja morskega okolj
Strategija Monitoring onesnaževal v ribah in drugi morski hrani (D9) se navezuje na deskriptor kakovosti D9 Onesnaževala v ribah in drugi morski hrani, namenjeni za prehrano ljudi, ki naslavlja pritisk človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa onesnaževal v morske organizme, ki se uporabljajo za prehrano ljudi. Skladno s tem strategija Monitoring koncentracij onesnaževal v ribah in drugi morski hrani (D9) naslavlja spremljanje stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s vnosom onesnaževal v morsko okolje in v njem živeče organizme, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D9. Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da škodljiva onesnaževala lahko vstopajo v morski ekosistem in s tem v morske organizme preko različnih poti, in sicer preko kopenskih virov, virov z morja in z atmosfersko depozicijo. Onesnaževala s kopnega vstopajo v morsko okolje neposredno ali posredno preko vnosa z rekami. Najpogostejši kopenski viri onesnaževal so emisije obdelanih industrijskih odpadnih voda, vnos onesnaževal zaradi urbanizacije (npr. s cestnih površin), vnos fitofarmacevtskih sredstev iz kmetijstva in vnos onesnaževal z atmosfersko depozicijo. Onesnaževala, ki izvirajo iz dejavnosti na morju, so predvsem posledica onesnaževanja z ladij, naftnih in plinskih terminalov na morju, odvzemov mineralnih snovi in atmosferske depozicije. Za večino onesnaževal, tako kovin kot organskih snovi, je značilno, da se kopičijo v organizmih in prehajajo po prehranjevalni verigi, pri tem prehodu pa se njihova koncentracija pogosto povečuje (biomagnifikacija). Iz presoje stanja izhaja, da je stanje tako obalnih kot teritorialnih voda morja v pristojnosti R Slovenije glede koncentracij onesnaževal v morskih organizmih, ki se uporabljajo za prehrano ljudi, trenutno ocenjeno kot dobro. Dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti D9 pa je glede na trenutno dostopne znanstvene informacije in definicijo dobrega stanja morskega okolja iz presoje stanja morskega okolja vzpostavljeno takrat, ko koncentracije onesnaževal v morskih organizmih ne presegajo mejnih vrednosti določenih z zakonodajo. V skladu s tem je opredeljen tudi okoljski cilj: D9C1. Presoja stanja morskega okolj
Strategija Monitoring onesnaževal v ribah in drugi morski hrani (D9) se navezuje na deskriptor kakovosti D9 Onesnaževala v ribah in drugi morski hrani, namenjeni za prehrano ljudi, ki naslavlja pritisk človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa onesnaževal v morske organizme, ki se uporabljajo za prehrano ljudi. Skladno s tem strategija Monitoring koncentracij onesnaževal v ribah in drugi morski hrani (D9) naslavlja spremljanje stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s vnosom onesnaževal v morsko okolje in v njem živeče organizme, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D9. Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da škodljiva onesnaževala lahko vstopajo v morski ekosistem in s tem v morske organizme preko različnih poti, in sicer preko kopenskih virov, virov z morja in z atmosfersko depozicijo. Onesnaževala s kopnega vstopajo v morsko okolje neposredno ali posredno preko vnosa z rekami. Najpogostejši kopenski viri onesnaževal so emisije obdelanih industrijskih odpadnih voda, vnos onesnaževal zaradi urbanizacije (npr. s cestnih površin), vnos fitofarmacevtskih sredstev iz kmetijstva in vnos onesnaževal z atmosfersko depozicijo. Onesnaževala, ki izvirajo iz dejavnosti na morju, so predvsem posledica onesnaževanja z ladij, naftnih in plinskih terminalov na morju, odvzemov mineralnih snovi in atmosferske depozicije. Za večino onesnaževal, tako kovin kot organskih snovi, je značilno, da se kopičijo v organizmih in prehajajo po prehranjevalni verigi, pri tem prehodu pa se njihova koncentracija pogosto povečuje (biomagnifikacija). Iz presoje stanja izhaja, da je stanje tako obalnih kot teritorialnih voda morja v pristojnosti R Slovenije glede koncentracij onesnaževal v morskih organizmih, ki se uporabljajo za prehrano ljudi, trenutno ocenjeno kot dobro. Dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti D9 pa je glede na trenutno dostopne znanstvene informacije in definicijo dobrega stanja morskega okolja iz presoje stanja morskega okolja vzpostavljeno takrat, ko koncentracije onesnaževal v morskih organizmih ne presegajo mejnih vrednosti določenih z zakonodajo. V skladu s tem je opredeljen tudi okoljski cilj: D9C1. Presoja stanja morskega okolj
Strategija Monitoring onesnaževal v ribah in drugi morski hrani (D9) se navezuje na deskriptor kakovosti D9 Onesnaževala v ribah in drugi morski hrani, namenjeni za prehrano ljudi, ki naslavlja pritisk človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa onesnaževal v morske organizme, ki se uporabljajo za prehrano ljudi. Skladno s tem strategija Monitoring koncentracij onesnaževal v ribah in drugi morski hrani (D9) naslavlja spremljanje stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s vnosom onesnaževal v morsko okolje in v njem živeče organizme, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D9. Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da škodljiva onesnaževala lahko vstopajo v morski ekosistem in s tem v morske organizme preko različnih poti, in sicer preko kopenskih virov, virov z morja in z atmosfersko depozicijo. Onesnaževala s kopnega vstopajo v morsko okolje neposredno ali posredno preko vnosa z rekami. Najpogostejši kopenski viri onesnaževal so emisije obdelanih industrijskih odpadnih voda, vnos onesnaževal zaradi urbanizacije (npr. s cestnih površin), vnos fitofarmacevtskih sredstev iz kmetijstva in vnos onesnaževal z atmosfersko depozicijo. Onesnaževala, ki izvirajo iz dejavnosti na morju, so predvsem posledica onesnaževanja z ladij, naftnih in plinskih terminalov na morju, odvzemov mineralnih snovi in atmosferske depozicije. Za večino onesnaževal, tako kovin kot organskih snovi, je značilno, da se kopičijo v organizmih in prehajajo po prehranjevalni verigi, pri tem prehodu pa se njihova koncentracija pogosto povečuje (biomagnifikacija). Iz presoje stanja izhaja, da je stanje tako obalnih kot teritorialnih voda morja v pristojnosti R Slovenije glede koncentracij onesnaževal v morskih organizmih, ki se uporabljajo za prehrano ljudi, trenutno ocenjeno kot dobro. Dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti D9 pa je glede na trenutno dostopne znanstvene informacije in definicijo dobrega stanja morskega okolja iz presoje stanja morskega okolja vzpostavljeno takrat, ko koncentracije onesnaževal v morskih organizmih ne presegajo mejnih vrednosti določenih z zakonodajo. V skladu s tem je opredeljen tudi okoljski cilj: D9C1. Presoja stanja morskega okolj
Strategija Monitoring onesnaževal v ribah in drugi morski hrani (D9) se navezuje na deskriptor kakovosti D9 Onesnaževala v ribah in drugi morski hrani, namenjeni za prehrano ljudi, ki naslavlja pritisk človekovih dejavnosti na morske vode z vidika vnosa onesnaževal v morske organizme, ki se uporabljajo za prehrano ljudi. Skladno s tem strategija Monitoring koncentracij onesnaževal v ribah in drugi morski hrani (D9) naslavlja spremljanje stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), posredno pa tudi spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih s vnosom onesnaževal v morsko okolje in v njem živeče organizme, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D9. Iz presoje stanja morskega okolja izhaja, da škodljiva onesnaževala lahko vstopajo v morski ekosistem in s tem v morske organizme preko različnih poti, in sicer preko kopenskih virov, virov z morja in z atmosfersko depozicijo. Onesnaževala s kopnega vstopajo v morsko okolje neposredno ali posredno preko vnosa z rekami. Najpogostejši kopenski viri onesnaževal so emisije obdelanih industrijskih odpadnih voda, vnos onesnaževal zaradi urbanizacije (npr. s cestnih površin), vnos fitofarmacevtskih sredstev iz kmetijstva in vnos onesnaževal z atmosfersko depozicijo. Onesnaževala, ki izvirajo iz dejavnosti na morju, so predvsem posledica onesnaževanja z ladij, naftnih in plinskih terminalov na morju, odvzemov mineralnih snovi in atmosferske depozicije. Za večino onesnaževal, tako kovin kot organskih snovi, je značilno, da se kopičijo v organizmih in prehajajo po prehranjevalni verigi, pri tem prehodu pa se njihova koncentracija pogosto povečuje (biomagnifikacija). Iz presoje stanja izhaja, da je stanje tako obalnih kot teritorialnih voda morja v pristojnosti R Slovenije glede koncentracij onesnaževal v morskih organizmih, ki se uporabljajo za prehrano ljudi, trenutno ocenjeno kot dobro. Dobro stanje morskega okolja za deskriptor kakovosti D9 pa je glede na trenutno dostopne znanstvene informacije in definicijo dobrega stanja morskega okolja iz presoje stanja morskega okolja vzpostavljeno takrat, ko koncentracije onesnaževal v morskih organizmih ne presegajo mejnih vrednosti določenih z zakonodajo. V skladu s tem je opredeljen tudi okoljski cilj: D9C1. Presoja stanja morskega okolj
Coverage of GES criteria
Adequate monitoring was in place in 2014
Adequate monitoring was in place in 2014
Adequate monitoring was in place in 2014
Adequate monitoring was in place in 2014
Adequate monitoring was in place in 2014
Gaps and plans
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da je stanje morskih voda v pristojnosti R Slovenije glede vsebnosti onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, dobro. Kljub navedeni ugotovitvi je potrebna previdnost, saj se rezultati nanašajo na morske organizme v predelovalni in živilski industriji ter marikulturi. V Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 skupina ukrepov, relevantnih za deskriptor kakovosti onesnaževala v morskih organizmih (D9), vključuje ukrepe za nadzor nad vsebnostjo onesnaževal v njih. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja pred prekomerno vsebnostjo onesnaževal v morskih organizmih namenjenih za prehrano ljudi izvaja z nadzorom nad vsebnostjo onesnaževal v živilih iz morskih organizmov ter vsebnostjo onesnaževal in mikrobov v morskih organizmih vzrejenih v slovenskem morju. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za ohranitev dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za deskriptor kakovosti onesnaževala v morskih organizmih (D9) potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a), in sicer s temeljnimi ukrepi tipa 1b. S temeljnimi ukrepi tipa 1b se bo vzpostavil nadzor nad spremljanjem vsebnosti onesnaževal v morskih organizmih v slovenskem morju, kar bo v primeru preseganja vrednosti onesnaževal omogočilo pripravo učinkovitejših ukrepov, saj se bo te analize povezalo tudi z vsebnostjo onesnaževal v morskem okolju (D8) in potencialnimi viri vnosa onesnaževal v morsko okolje. Za Strategijo Monitoring onesnaževal v ribah in drugi morski hrani (D9) so pomembni temeljni in dopolnilni ukrepi iz dveh skupin ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, in sicer je iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomemben ukrep D1-D11: TU5(1a) Spremljanje stanja morskega okolja, iz skupine Ukrepi za nadzor nad onesnaževali v užitnih morskih organizmih (D9) pa so pomembni ukrepi D9: TU1(1a) Nadzor nad vsebnostjo onesnaževal v živilih iz morskih organizmov, D9: TU2(1a) Nadzor nad vsebnostjo onesnaževal in mikrobioloških parametrov v mesu živih školjk in rib, vzrejenih v slovenskem morju in D9: TU3(1b) Nadzor nad vsebnostjo onesnaževal v morskih organizmih, ulovljenih v slovenskem morju.
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da je stanje morskih voda v pristojnosti R Slovenije glede vsebnosti onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, dobro. Kljub navedeni ugotovitvi je potrebna previdnost, saj se rezultati nanašajo na morske organizme v predelovalni in živilski industriji ter marikulturi. V Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 skupina ukrepov, relevantnih za deskriptor kakovosti onesnaževala v morskih organizmih (D9), vključuje ukrepe za nadzor nad vsebnostjo onesnaževal v njih. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja pred prekomerno vsebnostjo onesnaževal v morskih organizmih namenjenih za prehrano ljudi izvaja z nadzorom nad vsebnostjo onesnaževal v živilih iz morskih organizmov ter vsebnostjo onesnaževal in mikrobov v morskih organizmih vzrejenih v slovenskem morju. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za ohranitev dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za deskriptor kakovosti onesnaževala v morskih organizmih (D9) potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a), in sicer s temeljnimi ukrepi tipa 1b. S temeljnimi ukrepi tipa 1b se bo vzpostavil nadzor nad spremljanjem vsebnosti onesnaževal v morskih organizmih v slovenskem morju, kar bo v primeru preseganja vrednosti onesnaževal omogočilo pripravo učinkovitejših ukrepov, saj se bo te analize povezalo tudi z vsebnostjo onesnaževal v morskem okolju (D8) in potencialnimi viri vnosa onesnaževal v morsko okolje. Za Strategijo Monitoring onesnaževal v ribah in drugi morski hrani (D9) so pomembni temeljni in dopolnilni ukrepi iz dveh skupin ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, in sicer je iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomemben ukrep D1-D11: TU5(1a) Spremljanje stanja morskega okolja, iz skupine Ukrepi za nadzor nad onesnaževali v užitnih morskih organizmih (D9) pa so pomembni ukrepi D9: TU1(1a) Nadzor nad vsebnostjo onesnaževal v živilih iz morskih organizmov, D9: TU2(1a) Nadzor nad vsebnostjo onesnaževal in mikrobioloških parametrov v mesu živih školjk in rib, vzrejenih v slovenskem morju in D9: TU3(1b) Nadzor nad vsebnostjo onesnaževal v morskih organizmih, ulovljenih v slovenskem morju.
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da je stanje morskih voda v pristojnosti R Slovenije glede vsebnosti onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, dobro. Kljub navedeni ugotovitvi je potrebna previdnost, saj se rezultati nanašajo na morske organizme v predelovalni in živilski industriji ter marikulturi. V Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 skupina ukrepov, relevantnih za deskriptor kakovosti onesnaževala v morskih organizmih (D9), vključuje ukrepe za nadzor nad vsebnostjo onesnaževal v njih. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja pred prekomerno vsebnostjo onesnaževal v morskih organizmih namenjenih za prehrano ljudi izvaja z nadzorom nad vsebnostjo onesnaževal v živilih iz morskih organizmov ter vsebnostjo onesnaževal in mikrobov v morskih organizmih vzrejenih v slovenskem morju. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za ohranitev dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za deskriptor kakovosti onesnaževala v morskih organizmih (D9) potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a), in sicer s temeljnimi ukrepi tipa 1b. S temeljnimi ukrepi tipa 1b se bo vzpostavil nadzor nad spremljanjem vsebnosti onesnaževal v morskih organizmih v slovenskem morju, kar bo v primeru preseganja vrednosti onesnaževal omogočilo pripravo učinkovitejših ukrepov, saj se bo te analize povezalo tudi z vsebnostjo onesnaževal v morskem okolju (D8) in potencialnimi viri vnosa onesnaževal v morsko okolje. Za Strategijo Monitoring onesnaževal v ribah in drugi morski hrani (D9) so pomembni temeljni in dopolnilni ukrepi iz dveh skupin ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, in sicer je iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomemben ukrep D1-D11: TU5(1a) Spremljanje stanja morskega okolja, iz skupine Ukrepi za nadzor nad onesnaževali v užitnih morskih organizmih (D9) pa so pomembni ukrepi D9: TU1(1a) Nadzor nad vsebnostjo onesnaževal v živilih iz morskih organizmov, D9: TU2(1a) Nadzor nad vsebnostjo onesnaževal in mikrobioloških parametrov v mesu živih školjk in rib, vzrejenih v slovenskem morju in D9: TU3(1b) Nadzor nad vsebnostjo onesnaževal v morskih organizmih, ulovljenih v slovenskem morju.
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da je stanje morskih voda v pristojnosti R Slovenije glede vsebnosti onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, dobro. Kljub navedeni ugotovitvi je potrebna previdnost, saj se rezultati nanašajo na morske organizme v predelovalni in živilski industriji ter marikulturi. V Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 skupina ukrepov, relevantnih za deskriptor kakovosti onesnaževala v morskih organizmih (D9), vključuje ukrepe za nadzor nad vsebnostjo onesnaževal v njih. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja pred prekomerno vsebnostjo onesnaževal v morskih organizmih namenjenih za prehrano ljudi izvaja z nadzorom nad vsebnostjo onesnaževal v živilih iz morskih organizmov ter vsebnostjo onesnaževal in mikrobov v morskih organizmih vzrejenih v slovenskem morju. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za ohranitev dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za deskriptor kakovosti onesnaževala v morskih organizmih (D9) potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a), in sicer s temeljnimi ukrepi tipa 1b. S temeljnimi ukrepi tipa 1b se bo vzpostavil nadzor nad spremljanjem vsebnosti onesnaževal v morskih organizmih v slovenskem morju, kar bo v primeru preseganja vrednosti onesnaževal omogočilo pripravo učinkovitejših ukrepov, saj se bo te analize povezalo tudi z vsebnostjo onesnaževal v morskem okolju (D8) in potencialnimi viri vnosa onesnaževal v morsko okolje. Za Strategijo Monitoring onesnaževal v ribah in drugi morski hrani (D9) so pomembni temeljni in dopolnilni ukrepi iz dveh skupin ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, in sicer je iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomemben ukrep D1-D11: TU5(1a) Spremljanje stanja morskega okolja, iz skupine Ukrepi za nadzor nad onesnaževali v užitnih morskih organizmih (D9) pa so pomembni ukrepi D9: TU1(1a) Nadzor nad vsebnostjo onesnaževal v živilih iz morskih organizmov, D9: TU2(1a) Nadzor nad vsebnostjo onesnaževal in mikrobioloških parametrov v mesu živih školjk in rib, vzrejenih v slovenskem morju in D9: TU3(1b) Nadzor nad vsebnostjo onesnaževal v morskih organizmih, ulovljenih v slovenskem morju.
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da je stanje morskih voda v pristojnosti R Slovenije glede vsebnosti onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, dobro. Kljub navedeni ugotovitvi je potrebna previdnost, saj se rezultati nanašajo na morske organizme v predelovalni in živilski industriji ter marikulturi. V Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 skupina ukrepov, relevantnih za deskriptor kakovosti onesnaževala v morskih organizmih (D9), vključuje ukrepe za nadzor nad vsebnostjo onesnaževal v njih. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja pred prekomerno vsebnostjo onesnaževal v morskih organizmih namenjenih za prehrano ljudi izvaja z nadzorom nad vsebnostjo onesnaževal v živilih iz morskih organizmov ter vsebnostjo onesnaževal in mikrobov v morskih organizmih vzrejenih v slovenskem morju. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za ohranitev dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za deskriptor kakovosti onesnaževala v morskih organizmih (D9) potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a), in sicer s temeljnimi ukrepi tipa 1b. S temeljnimi ukrepi tipa 1b se bo vzpostavil nadzor nad spremljanjem vsebnosti onesnaževal v morskih organizmih v slovenskem morju, kar bo v primeru preseganja vrednosti onesnaževal omogočilo pripravo učinkovitejših ukrepov, saj se bo te analize povezalo tudi z vsebnostjo onesnaževal v morskem okolju (D8) in potencialnimi viri vnosa onesnaževal v morsko okolje. Za Strategijo Monitoring onesnaževal v ribah in drugi morski hrani (D9) so pomembni temeljni in dopolnilni ukrepi iz dveh skupin ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, in sicer je iz skupine Ukrepi relevantni za vse deskriptorje (D1-D11) pomemben ukrep D1-D11: TU5(1a) Spremljanje stanja morskega okolja, iz skupine Ukrepi za nadzor nad onesnaževali v užitnih morskih organizmih (D9) pa so pomembni ukrepi D9: TU1(1a) Nadzor nad vsebnostjo onesnaževal v živilih iz morskih organizmov, D9: TU2(1a) Nadzor nad vsebnostjo onesnaževal in mikrobioloških parametrov v mesu živih školjk in rib, vzrejenih v slovenskem morju in D9: TU3(1b) Nadzor nad vsebnostjo onesnaževal v morskih organizmih, ulovljenih v slovenskem morju.
Related targets
Coverage of targets
Related measures
Coverage of measures
Related monitoring programmes
  • SI-D09-01
  • SI-D09-01
  • SI-D09-01
  • SI-D09-01
  • SI-D09-01
Programme code
SI-D09-01
SI-D09-01
SI-D09-01
SI-D09-01
SI-D09-01
Programme name
Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih
Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih
Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih
Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih
Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih
Update type
New programme
New programme
New programme
New programme
New programme
Old programme codes
Programme description
Program Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih se nanaša na spremljanje koncentracij onesnaževal v morskih organizmih – spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), posredno pa tudi na spremljanje vnosa onesnaževal iz zaledja, zraka ali dejavnosti na morju na način, da so lokacije vzorčnih mest izbrane tako, da se morebitne spremembe interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje – posredno spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z vnosom onesnaževal v morske organizme, namenjene za prehrano ljudi, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D9. Namen programa je: - zbiranje podatkov o koncentracijah onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, ter prostorski in časovni razporeditvi koncentracij onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, z namenom opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju ter zaradi vnosa onesnaževal v morske organizme, -z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se izmerjene koncentracije onesnaževal v morskih organizmih lahko interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru. Cilj programa: S programom Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih spremljamo doseganje okoljskega cilja D9C1, opredeljenega v presoji stanja: »Ohranjanje dobrega stanja na način, da vrednosti koncentracij onesnaževal v ribah in morski hrani ne presežejo določenih mejnih vrednosti z zakonodajo. Nadgraditi monitoring koncentracij onesnaževal v morskih organizmih ulovljenih v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije.« Zakonodajni okvir programa: Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring koncentracij onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z Uredbo Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih.
Program Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih se nanaša na spremljanje koncentracij onesnaževal v morskih organizmih – spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), posredno pa tudi na spremljanje vnosa onesnaževal iz zaledja, zraka ali dejavnosti na morju na način, da so lokacije vzorčnih mest izbrane tako, da se morebitne spremembe interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje – posredno spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z vnosom onesnaževal v morske organizme, namenjene za prehrano ljudi, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D9. Namen programa je: - zbiranje podatkov o koncentracijah onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, ter prostorski in časovni razporeditvi koncentracij onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, z namenom opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju ter zaradi vnosa onesnaževal v morske organizme, -z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se izmerjene koncentracije onesnaževal v morskih organizmih lahko interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru. Cilj programa: S programom Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih spremljamo doseganje okoljskega cilja D9C1, opredeljenega v presoji stanja: »Ohranjanje dobrega stanja na način, da vrednosti koncentracij onesnaževal v ribah in morski hrani ne presežejo določenih mejnih vrednosti z zakonodajo. Nadgraditi monitoring koncentracij onesnaževal v morskih organizmih ulovljenih v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije.« Zakonodajni okvir programa: Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring koncentracij onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z Uredbo Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih.
Program Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih se nanaša na spremljanje koncentracij onesnaževal v morskih organizmih – spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), posredno pa tudi na spremljanje vnosa onesnaževal iz zaledja, zraka ali dejavnosti na morju na način, da so lokacije vzorčnih mest izbrane tako, da se morebitne spremembe interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje – posredno spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z vnosom onesnaževal v morske organizme, namenjene za prehrano ljudi, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D9. Namen programa je: - zbiranje podatkov o koncentracijah onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, ter prostorski in časovni razporeditvi koncentracij onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, z namenom opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju ter zaradi vnosa onesnaževal v morske organizme, -z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se izmerjene koncentracije onesnaževal v morskih organizmih lahko interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru. Cilj programa: S programom Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih spremljamo doseganje okoljskega cilja D9C1, opredeljenega v presoji stanja: »Ohranjanje dobrega stanja na način, da vrednosti koncentracij onesnaževal v ribah in morski hrani ne presežejo določenih mejnih vrednosti z zakonodajo. Nadgraditi monitoring koncentracij onesnaževal v morskih organizmih ulovljenih v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije.« Zakonodajni okvir programa: Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring koncentracij onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z Uredbo Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih.
Program Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih se nanaša na spremljanje koncentracij onesnaževal v morskih organizmih – spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), posredno pa tudi na spremljanje vnosa onesnaževal iz zaledja, zraka ali dejavnosti na morju na način, da so lokacije vzorčnih mest izbrane tako, da se morebitne spremembe interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje – posredno spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z vnosom onesnaževal v morske organizme, namenjene za prehrano ljudi, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D9. Namen programa je: - zbiranje podatkov o koncentracijah onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, ter prostorski in časovni razporeditvi koncentracij onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, z namenom opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju ter zaradi vnosa onesnaževal v morske organizme, -z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se izmerjene koncentracije onesnaževal v morskih organizmih lahko interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru. Cilj programa: S programom Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih spremljamo doseganje okoljskega cilja D9C1, opredeljenega v presoji stanja: »Ohranjanje dobrega stanja na način, da vrednosti koncentracij onesnaževal v ribah in morski hrani ne presežejo določenih mejnih vrednosti z zakonodajo. Nadgraditi monitoring koncentracij onesnaževal v morskih organizmih ulovljenih v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije.« Zakonodajni okvir programa: Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring koncentracij onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z Uredbo Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih.
Program Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih se nanaša na spremljanje koncentracij onesnaževal v morskih organizmih – spremljanje stopnje pritiska v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment), posredno pa tudi na spremljanje vnosa onesnaževal iz zaledja, zraka ali dejavnosti na morju na način, da so lokacije vzorčnih mest izbrane tako, da se morebitne spremembe interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje – posredno spremljanje stopnje pritiska pri viru (angl. level of pressure at source). S programom Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z vnosom onesnaževal v morske organizme, namenjene za prehrano ljudi, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D9. Namen programa je: - zbiranje podatkov o koncentracijah onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, ter prostorski in časovni razporeditvi koncentracij onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, z namenom opredeliti stopnjo pritiska v morskem okolju ter zaradi vnosa onesnaževal v morske organizme, -z ustrezno razporeditvijo vzorčnih mest in frekvenco vzorčenja pridobiti tudi podatke, na podlagi katerih se izmerjene koncentracije onesnaževal v morskih organizmih lahko interpretirajo tudi z vidika vpliva posameznih antropogenih dejavnosti na morsko okolje, s čimer lahko posredno sklepamo o stopnji pritiska pri viru. Cilj programa: S programom Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih spremljamo doseganje okoljskega cilja D9C1, opredeljenega v presoji stanja: »Ohranjanje dobrega stanja na način, da vrednosti koncentracij onesnaževal v ribah in morski hrani ne presežejo določenih mejnih vrednosti z zakonodajo. Nadgraditi monitoring koncentracij onesnaževal v morskih organizmih ulovljenih v morskih vodah, v pristojnosti R Slovenije.« Zakonodajni okvir programa: Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring koncentracij onesnaževal v morskih organizmih, namenjenih za prehrano ljudi, izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z Uredbo Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih.
Monitoring purpose
  • Pressures at source
  • Pressures in the marine environment
  • Pressures at source
  • Pressures in the marine environment
  • Pressures at source
  • Pressures in the marine environment
  • Pressures at source
  • Pressures in the marine environment
  • Pressures at source
  • Pressures in the marine environment
Other policies and conventions
Regional cooperation - coordinating body
Regional cooperation - countries involved
Regional cooperation - implementation level
Monitoring details
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih nanaša na element meril Onesnaževala, našteta v Uredbi (ES) št. 1881/2006, in merilo Raven onesnaževal v užitnih tkivih morskih sadežev (D9C1). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stopnjo pritiska v morskem okolju in posredno tudi stopnjo pritiska pri viru.
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih nanaša na element meril Onesnaževala, našteta v Uredbi (ES) št. 1881/2006, in merilo Raven onesnaževal v užitnih tkivih morskih sadežev (D9C1). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stopnjo pritiska v morskem okolju in posredno tudi stopnjo pritiska pri viru.
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih nanaša na element meril Onesnaževala, našteta v Uredbi (ES) št. 1881/2006, in merilo Raven onesnaževal v užitnih tkivih morskih sadežev (D9C1). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stopnjo pritiska v morskem okolju in posredno tudi stopnjo pritiska pri viru.
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih nanaša na element meril Onesnaževala, našteta v Uredbi (ES) št. 1881/2006, in merilo Raven onesnaževal v užitnih tkivih morskih sadežev (D9C1). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stopnjo pritiska v morskem okolju in posredno tudi stopnjo pritiska pri viru.
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih nanaša na element meril Onesnaževala, našteta v Uredbi (ES) št. 1881/2006, in merilo Raven onesnaževal v užitnih tkivih morskih sadežev (D9C1). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stopnjo pritiska v morskem okolju in posredno tudi stopnjo pritiska pri viru.
Features
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Contaminants – in seafood
Elements
  • Cadmium and its compounds
  • Dioxins and dioxin-like compounds (7 PCDDs + 10 PCDFs + 12 PCB-DLs)
  • Lead and its compounds
  • Mercury and its compounds
  • Sum of dioxins (WHO-PCDD/F-TEQ)
GES criteria
D9C1
D9C1
D9C1
D9C1
D9C1
Parameters
  • Other
  • Other
  • Other
  • Other
  • Other
Parameter Other
Koncentracija kadmija mg/kg mokre teže
Koncentracija vsote vseh dioksinov in PCBjev (pg/g
Koncentracija svinca mg/kg mokre teže
Koncentracija živega srebra mg/kg mokre teže
Koncentracija vsote vseh dioksinov pg/g mokre teže
Spatial scope
  • Coastal waters (WFD)
  • Territorial waters
  • Coastal waters (WFD)
  • Territorial waters
  • Coastal waters (WFD)
  • Territorial waters
  • Coastal waters (WFD)
  • Territorial waters
  • Coastal waters (WFD)
  • Territorial waters
Marine reporting units
  • MAD-SI-MRU-1
  • MAD-SI-MRU-1
  • MAD-SI-MRU-1
  • MAD-SI-MRU-1
  • MAD-SI-MRU-1
Temporal scope (start date - end date)
1993-9999
1993-9999
1993-9999
1993-9999
1993-9999
Monitoring frequency
As needed
As needed
As needed
As needed
As needed
Monitoring type
  • In-situ sampling coastal
  • In-situ sampling coastal
  • In-situ sampling coastal
  • In-situ sampling coastal
  • In-situ sampling coastal
Monitoring method
  • Other monitoring method
  • Other monitoring method
  • Other monitoring method
  • Other monitoring method
  • Other monitoring method
Monitoring method other
Program Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih je del rednega spremljanja onesnaževal v živilih, ki jih spremlja Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR, MKGP). Pri izboru živil in onesnaževal, ki so vključena v letni program vzorčenja, se upošteva veljavno evropsko zakonodajo, različna priporočila Evropske komisije, neskladne vzorce iz preteklih let in objavljene notifikacije o neskladnih vzorcih preko RASFF sistema. V okviru programa potekajo analize glavonožcev, rib iz ribogojstva, velikih morskih rib in živih školjk, občasno tudi rakov. Vsebnost onesnaževal se določa v mišičnini organizmov skladno z določili veljavnih EU uredb za določanje prisotnosti težkih kovin ter dioksinov in PCB v organizmih. V okviru programa se v organizmih spremlja vsebnost težkih kovin (kadmij, svinec, živo srebro, nikelj) ter vsebnost dioksinov in dioksinom podobnih in nepodobnih PCB. Poročila o rezultatih programa spremljanja onesnaževal v živilih so od leta 2018 dalje na voljo na spletni strani UVHVVR: https://www.gov.si/teme/onesnazevala-v-zivilih/ Pretekla poročila v digitalni obliki so od leta 2013 dalje na voljo na arhivskih straneh UVHVVR: http://uvhvvr.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/zivila/onesnazevala_v_zivilih/
Program Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih je del rednega spremljanja onesnaževal v živilih, ki jih spremlja Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR, MKGP). Pri izboru živil in onesnaževal, ki so vključena v letni program vzorčenja, se upošteva veljavno evropsko zakonodajo, različna priporočila Evropske komisije, neskladne vzorce iz preteklih let in objavljene notifikacije o neskladnih vzorcih preko RASFF sistema. V okviru programa potekajo analize glavonožcev, rib iz ribogojstva, velikih morskih rib in živih školjk, občasno tudi rakov. Vsebnost onesnaževal se določa v mišičnini organizmov skladno z določili veljavnih EU uredb za določanje prisotnosti težkih kovin ter dioksinov in PCB v organizmih. V okviru programa se v organizmih spremlja vsebnost težkih kovin (kadmij, svinec, živo srebro, nikelj) ter vsebnost dioksinov in dioksinom podobnih in nepodobnih PCB. Poročila o rezultatih programa spremljanja onesnaževal v živilih so od leta 2018 dalje na voljo na spletni strani UVHVVR: https://www.gov.si/teme/onesnazevala-v-zivilih/ Pretekla poročila v digitalni obliki so od leta 2013 dalje na voljo na arhivskih straneh UVHVVR: http://uvhvvr.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/zivila/onesnazevala_v_zivilih/
Program Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih je del rednega spremljanja onesnaževal v živilih, ki jih spremlja Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR, MKGP). Pri izboru živil in onesnaževal, ki so vključena v letni program vzorčenja, se upošteva veljavno evropsko zakonodajo, različna priporočila Evropske komisije, neskladne vzorce iz preteklih let in objavljene notifikacije o neskladnih vzorcih preko RASFF sistema. V okviru programa potekajo analize glavonožcev, rib iz ribogojstva, velikih morskih rib in živih školjk, občasno tudi rakov. Vsebnost onesnaževal se določa v mišičnini organizmov skladno z določili veljavnih EU uredb za določanje prisotnosti težkih kovin ter dioksinov in PCB v organizmih. V okviru programa se v organizmih spremlja vsebnost težkih kovin (kadmij, svinec, živo srebro, nikelj) ter vsebnost dioksinov in dioksinom podobnih in nepodobnih PCB. Poročila o rezultatih programa spremljanja onesnaževal v živilih so od leta 2018 dalje na voljo na spletni strani UVHVVR: https://www.gov.si/teme/onesnazevala-v-zivilih/ Pretekla poročila v digitalni obliki so od leta 2013 dalje na voljo na arhivskih straneh UVHVVR: http://uvhvvr.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/zivila/onesnazevala_v_zivilih/
Program Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih je del rednega spremljanja onesnaževal v živilih, ki jih spremlja Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR, MKGP). Pri izboru živil in onesnaževal, ki so vključena v letni program vzorčenja, se upošteva veljavno evropsko zakonodajo, različna priporočila Evropske komisije, neskladne vzorce iz preteklih let in objavljene notifikacije o neskladnih vzorcih preko RASFF sistema. V okviru programa potekajo analize glavonožcev, rib iz ribogojstva, velikih morskih rib in živih školjk, občasno tudi rakov. Vsebnost onesnaževal se določa v mišičnini organizmov skladno z določili veljavnih EU uredb za določanje prisotnosti težkih kovin ter dioksinov in PCB v organizmih. V okviru programa se v organizmih spremlja vsebnost težkih kovin (kadmij, svinec, živo srebro, nikelj) ter vsebnost dioksinov in dioksinom podobnih in nepodobnih PCB. Poročila o rezultatih programa spremljanja onesnaževal v živilih so od leta 2018 dalje na voljo na spletni strani UVHVVR: https://www.gov.si/teme/onesnazevala-v-zivilih/ Pretekla poročila v digitalni obliki so od leta 2013 dalje na voljo na arhivskih straneh UVHVVR: http://uvhvvr.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/zivila/onesnazevala_v_zivilih/
Program Monitoring onesnaževal v užitnih tkivih ulovljenih ali nabranih morskih organizmih je del rednega spremljanja onesnaževal v živilih, ki jih spremlja Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR, MKGP). Pri izboru živil in onesnaževal, ki so vključena v letni program vzorčenja, se upošteva veljavno evropsko zakonodajo, različna priporočila Evropske komisije, neskladne vzorce iz preteklih let in objavljene notifikacije o neskladnih vzorcih preko RASFF sistema. V okviru programa potekajo analize glavonožcev, rib iz ribogojstva, velikih morskih rib in živih školjk, občasno tudi rakov. Vsebnost onesnaževal se določa v mišičnini organizmov skladno z določili veljavnih EU uredb za določanje prisotnosti težkih kovin ter dioksinov in PCB v organizmih. V okviru programa se v organizmih spremlja vsebnost težkih kovin (kadmij, svinec, živo srebro, nikelj) ter vsebnost dioksinov in dioksinom podobnih in nepodobnih PCB. Poročila o rezultatih programa spremljanja onesnaževal v živilih so od leta 2018 dalje na voljo na spletni strani UVHVVR: https://www.gov.si/teme/onesnazevala-v-zivilih/ Pretekla poročila v digitalni obliki so od leta 2013 dalje na voljo na arhivskih straneh UVHVVR: http://uvhvvr.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/zivila/onesnazevala_v_zivilih/
Quality control
Podatek ni na voljo.
Podatek ni na voljo.
Podatek ni na voljo.
Podatek ni na voljo.
Podatek ni na voljo.
Data management
Data access
Related indicator/name
Contact
References