Member State report / Art11 / 2020 / D1-B / Mediterranean
| Report type | Member State report to Commission |
| MSFD Article | Art. 11 Monitoring programmes (and Art. 17 updates) |
| Report due | 2020-10-15 |
| GES Descriptor | D1 Birds |
| Region/subregion | Mediterranean |
Member state |
CY |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
FR |
FR |
FR |
FR |
HR |
IT |
IT |
IT |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Report Access |
|||||||||||||||||||||||||||
Descriptor |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
D1.1 |
Monitoring strategy description |
Cyprus has implemented the sub program MALCY-D0141-01 (wetland birds). The monitoring program was conducted monthly using the indicative species Phoenicopterus ruber, Grus grus, Charadrius alexandrines, Larus ridibundus, Himantopus himantopus, Burhinus oedicnemus, and Vanellus spinosus (Annex I of the Birds Directive2009/147/EC). The objective of the program was to investigate the abundance and geographical distribution of birds in important wetlands of Cyprus that were a part of the Ramsar, Natura 2000, and Special Protection Areas. The Game Fund Service methodology was used and consisted of monthly bird observations in each investigation area. The monitoring program followed the MSFD criteria and indicators of species distribution, distributional range, distributional pattern within the latter, population size, and population abundance and/or biomass; and UNEP/MAP (2013) criteria and indicators of distributional range, population abundance, and population density. Additionally, Cyprus implemented the sub program MALCY-D0141-02 (coastal birds) which was conducted to investigate the abundance and geographical distribution of birds in maritime areas of Cyprus. This program was conducted monthly in the investigation areas of Cavo Greco, Agia Thekla, Liopetri Akrotiri Aspro, Petra Romiou, Kato Pafos, Faros Akamas peninsula, and Pafos. The Game Fund Service methodology was used and consisted of monthly bird observations in each investigation area. The monitoring program followed the MSFD criteria and indicators of species distribution, distributional range, distributional pattern within the latter, population size, and population abundance and/or biomass; and UNEP/MAP (2013) criteria and indicators of distributional range, population abundance, and population density. DFMR has signed a tender titled "Bird species surveys in the marine waters of the Republic of Cyprus" in November 2020. The research project will concern part of the EEZ of the Republic of Cyprus investigating seabirds. The primary research will be done using a vessel. The project will have a total duration of 30 months and will include six seasonal surveys covering bird species surveys in the Cypriot marine and coastal waters, generating a comprehensive assessment of marine bird species distribution and population size for all important species as well as potentially identify impacts and threats. The initial survey will also include placing transmitters on at least eight breeding seabirds and al |
El Descriptor 1.Biodiversidad- Aves se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos:
•Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de las aves marinas. La evaluación de este descriptor se basa en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5.
•Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el Descriptor 1. Biodiversidad- Aves. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de aves marinas.
Las aves marinas son organismos longevos caracterizados por una alta supervivencia y bajas tasas de reproducción. Forman un grupo estructural ampliamente distribuido por la península y las islas españolas, con más de 40 especies regulares, de las que cerca de la mitad presentan poblaciones reproductoras. En la cadena trófica marina están asignadas a los depredadores apicales. Esta característica los clasifica como especies vulnerables y muy sensibles a los cambios de su entorno por el hombre o por causas naturales, a la vez que los convierte en buenos indicadores del estado de conservación del medio marino. Un buen seguimiento de sus poblaciones, relativamente sencillo en relación a otros organismos marinos, puede por tanto arrojar información muy valiosa a nivel ecosistémico. Una característica peculiar de las aves marinas es su alternancia entre tierra firme (donde crían) y el mar (donde consiguen el alimento y pasan la mayor parte de su tiempo. Esta característica es clave para el diseño de los subprogramas de seguimiento, que deberán tener en cuenta ambos hábitats. También es importante tener presente la gran movilidad del grupo, pues conocer sus patrones de distribución a lo largo del ciclo anual permitirá contextualizar los resultados de cualquier tipo de seguimiento. En un sentido amplio se consideran todas las especies de aves marinas presentes de forma regular en aguas españolas como elementos de evaluación, pero se han priorizado aquellas especies más relevantes por su representatividad geográfica (especies bien distribuidas dentro de cada demarcación marina), representatividad ecológica (procurando seleccionar distintas especies con diferentes requerimientos de hábitat y diferencias en su biología reproductora), estacionalidad (intentando abordar especies en época tanto reproductora com
|
El Descriptor 1.Biodiversidad- Aves se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos:
•Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de las aves marinas. La evaluación de este descriptor se basa en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5.
•Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el Descriptor 1. Biodiversidad- Aves. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de aves marinas.
Las aves marinas son organismos longevos caracterizados por una alta supervivencia y bajas tasas de reproducción. Forman un grupo estructural ampliamente distribuido por la península y las islas españolas, con más de 40 especies regulares, de las que cerca de la mitad presentan poblaciones reproductoras. En la cadena trófica marina están asignadas a los depredadores apicales. Esta característica los clasifica como especies vulnerables y muy sensibles a los cambios de su entorno por el hombre o por causas naturales, a la vez que los convierte en buenos indicadores del estado de conservación del medio marino. Un buen seguimiento de sus poblaciones, relativamente sencillo en relación a otros organismos marinos, puede por tanto arrojar información muy valiosa a nivel ecosistémico. Una característica peculiar de las aves marinas es su alternancia entre tierra firme (donde crían) y el mar (donde consiguen el alimento y pasan la mayor parte de su tiempo. Esta característica es clave para el diseño de los subprogramas de seguimiento, que deberán tener en cuenta ambos hábitats. También es importante tener presente la gran movilidad del grupo, pues conocer sus patrones de distribución a lo largo del ciclo anual permitirá contextualizar los resultados de cualquier tipo de seguimiento. En un sentido amplio se consideran todas las especies de aves marinas presentes de forma regular en aguas españolas como elementos de evaluación, pero se han priorizado aquellas especies más relevantes por su representatividad geográfica (especies bien distribuidas dentro de cada demarcación marina), representatividad ecológica (procurando seleccionar distintas especies con diferentes requerimientos de hábitat y diferencias en su biología reproductora), estacionalidad (intentando abordar especies en época tanto reproductora com
|
El Descriptor 1.Biodiversidad- Aves se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos:
•Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de las aves marinas. La evaluación de este descriptor se basa en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5.
•Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el Descriptor 1. Biodiversidad- Aves. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de aves marinas.
Las aves marinas son organismos longevos caracterizados por una alta supervivencia y bajas tasas de reproducción. Forman un grupo estructural ampliamente distribuido por la península y las islas españolas, con más de 40 especies regulares, de las que cerca de la mitad presentan poblaciones reproductoras. En la cadena trófica marina están asignadas a los depredadores apicales. Esta característica los clasifica como especies vulnerables y muy sensibles a los cambios de su entorno por el hombre o por causas naturales, a la vez que los convierte en buenos indicadores del estado de conservación del medio marino. Un buen seguimiento de sus poblaciones, relativamente sencillo en relación a otros organismos marinos, puede por tanto arrojar información muy valiosa a nivel ecosistémico. Una característica peculiar de las aves marinas es su alternancia entre tierra firme (donde crían) y el mar (donde consiguen el alimento y pasan la mayor parte de su tiempo. Esta característica es clave para el diseño de los subprogramas de seguimiento, que deberán tener en cuenta ambos hábitats. También es importante tener presente la gran movilidad del grupo, pues conocer sus patrones de distribución a lo largo del ciclo anual permitirá contextualizar los resultados de cualquier tipo de seguimiento. En un sentido amplio se consideran todas las especies de aves marinas presentes de forma regular en aguas españolas como elementos de evaluación, pero se han priorizado aquellas especies más relevantes por su representatividad geográfica (especies bien distribuidas dentro de cada demarcación marina), representatividad ecológica (procurando seleccionar distintas especies con diferentes requerimientos de hábitat y diferencias en su biología reproductora), estacionalidad (intentando abordar especies en época tanto reproductora com
|
El Descriptor 1.Biodiversidad- Aves se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos:
•Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de las aves marinas. La evaluación de este descriptor se basa en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5.
•Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el Descriptor 1. Biodiversidad- Aves. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de aves marinas.
Las aves marinas son organismos longevos caracterizados por una alta supervivencia y bajas tasas de reproducción. Forman un grupo estructural ampliamente distribuido por la península y las islas españolas, con más de 40 especies regulares, de las que cerca de la mitad presentan poblaciones reproductoras. En la cadena trófica marina están asignadas a los depredadores apicales. Esta característica los clasifica como especies vulnerables y muy sensibles a los cambios de su entorno por el hombre o por causas naturales, a la vez que los convierte en buenos indicadores del estado de conservación del medio marino. Un buen seguimiento de sus poblaciones, relativamente sencillo en relación a otros organismos marinos, puede por tanto arrojar información muy valiosa a nivel ecosistémico. Una característica peculiar de las aves marinas es su alternancia entre tierra firme (donde crían) y el mar (donde consiguen el alimento y pasan la mayor parte de su tiempo. Esta característica es clave para el diseño de los subprogramas de seguimiento, que deberán tener en cuenta ambos hábitats. También es importante tener presente la gran movilidad del grupo, pues conocer sus patrones de distribución a lo largo del ciclo anual permitirá contextualizar los resultados de cualquier tipo de seguimiento. En un sentido amplio se consideran todas las especies de aves marinas presentes de forma regular en aguas españolas como elementos de evaluación, pero se han priorizado aquellas especies más relevantes por su representatividad geográfica (especies bien distribuidas dentro de cada demarcación marina), representatividad ecológica (procurando seleccionar distintas especies con diferentes requerimientos de hábitat y diferencias en su biología reproductora), estacionalidad (intentando abordar especies en época tanto reproductora com
|
El Descriptor 1.Biodiversidad- Aves se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos:
•Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de las aves marinas. La evaluación de este descriptor se basa en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5.
•Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el Descriptor 1. Biodiversidad- Aves. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de aves marinas.
Las aves marinas son organismos longevos caracterizados por una alta supervivencia y bajas tasas de reproducción. Forman un grupo estructural ampliamente distribuido por la península y las islas españolas, con más de 40 especies regulares, de las que cerca de la mitad presentan poblaciones reproductoras. En la cadena trófica marina están asignadas a los depredadores apicales. Esta característica los clasifica como especies vulnerables y muy sensibles a los cambios de su entorno por el hombre o por causas naturales, a la vez que los convierte en buenos indicadores del estado de conservación del medio marino. Un buen seguimiento de sus poblaciones, relativamente sencillo en relación a otros organismos marinos, puede por tanto arrojar información muy valiosa a nivel ecosistémico. Una característica peculiar de las aves marinas es su alternancia entre tierra firme (donde crían) y el mar (donde consiguen el alimento y pasan la mayor parte de su tiempo. Esta característica es clave para el diseño de los subprogramas de seguimiento, que deberán tener en cuenta ambos hábitats. También es importante tener presente la gran movilidad del grupo, pues conocer sus patrones de distribución a lo largo del ciclo anual permitirá contextualizar los resultados de cualquier tipo de seguimiento. En un sentido amplio se consideran todas las especies de aves marinas presentes de forma regular en aguas españolas como elementos de evaluación, pero se han priorizado aquellas especies más relevantes por su representatividad geográfica (especies bien distribuidas dentro de cada demarcación marina), representatividad ecológica (procurando seleccionar distintas especies con diferentes requerimientos de hábitat y diferencias en su biología reproductora), estacionalidad (intentando abordar especies en época tanto reproductora com
|
El Descriptor 1.Biodiversidad- Aves se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos:
•Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de las aves marinas. La evaluación de este descriptor se basa en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5.
•Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el Descriptor 1. Biodiversidad- Aves. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de aves marinas.
Las aves marinas son organismos longevos caracterizados por una alta supervivencia y bajas tasas de reproducción. Forman un grupo estructural ampliamente distribuido por la península y las islas españolas, con más de 40 especies regulares, de las que cerca de la mitad presentan poblaciones reproductoras. En la cadena trófica marina están asignadas a los depredadores apicales. Esta característica los clasifica como especies vulnerables y muy sensibles a los cambios de su entorno por el hombre o por causas naturales, a la vez que los convierte en buenos indicadores del estado de conservación del medio marino. Un buen seguimiento de sus poblaciones, relativamente sencillo en relación a otros organismos marinos, puede por tanto arrojar información muy valiosa a nivel ecosistémico. Una característica peculiar de las aves marinas es su alternancia entre tierra firme (donde crían) y el mar (donde consiguen el alimento y pasan la mayor parte de su tiempo. Esta característica es clave para el diseño de los subprogramas de seguimiento, que deberán tener en cuenta ambos hábitats. También es importante tener presente la gran movilidad del grupo, pues conocer sus patrones de distribución a lo largo del ciclo anual permitirá contextualizar los resultados de cualquier tipo de seguimiento. En un sentido amplio se consideran todas las especies de aves marinas presentes de forma regular en aguas españolas como elementos de evaluación, pero se han priorizado aquellas especies más relevantes por su representatividad geográfica (especies bien distribuidas dentro de cada demarcación marina), representatividad ecológica (procurando seleccionar distintas especies con diferentes requerimientos de hábitat y diferencias en su biología reproductora), estacionalidad (intentando abordar especies en época tanto reproductora com
|
El Descriptor 1.Biodiversidad- Aves se evaluará mediante una estrategia de seguimiento con los siguientes objetivos:
•Proporcionar datos que permitan la evaluación del estado ambiental de las aves marinas. La evaluación de este descriptor se basa en tres criterios ambientales primarios, D1C1, D1C2 y D1C3 y dos criterios secundarios, D1C4 Y D1C5.
•Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el Descriptor 1. Biodiversidad- Aves. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones en relación con las poblaciones de aves marinas.
Las aves marinas son organismos longevos caracterizados por una alta supervivencia y bajas tasas de reproducción. Forman un grupo estructural ampliamente distribuido por la península y las islas españolas, con más de 40 especies regulares, de las que cerca de la mitad presentan poblaciones reproductoras. En la cadena trófica marina están asignadas a los depredadores apicales. Esta característica los clasifica como especies vulnerables y muy sensibles a los cambios de su entorno por el hombre o por causas naturales, a la vez que los convierte en buenos indicadores del estado de conservación del medio marino. Un buen seguimiento de sus poblaciones, relativamente sencillo en relación a otros organismos marinos, puede por tanto arrojar información muy valiosa a nivel ecosistémico. Una característica peculiar de las aves marinas es su alternancia entre tierra firme (donde crían) y el mar (donde consiguen el alimento y pasan la mayor parte de su tiempo. Esta característica es clave para el diseño de los subprogramas de seguimiento, que deberán tener en cuenta ambos hábitats. También es importante tener presente la gran movilidad del grupo, pues conocer sus patrones de distribución a lo largo del ciclo anual permitirá contextualizar los resultados de cualquier tipo de seguimiento. En un sentido amplio se consideran todas las especies de aves marinas presentes de forma regular en aguas españolas como elementos de evaluación, pero se han priorizado aquellas especies más relevantes por su representatividad geográfica (especies bien distribuidas dentro de cada demarcación marina), representatividad ecológica (procurando seleccionar distintas especies con diferentes requerimientos de hábitat y diferencias en su biología reproductora), estacionalidad (intentando abordar especies en época tanto reproductora com
|
Le programme de surveillance « Oiseaux marins » définit la surveillance nécessaire à l'évaluation permanente de l'état écologique des eaux marines et à la mise à jour périodique des objectifs environnementaux (OE) au titre du descripteur 1 « Biodiversité » pour la composante «Oiseaux marins » et du descripteur 4 « Réseaux trophiques ». Ce programme a pour objectif d'acquérir des données permettant d'évaluer à la fois : - L'état des populations d'oiseaux marins (abondance, répartition et caractéristiques démographiques) ainsi que leurs habitats fonctionnels. - Les pressions exercées sur ces populations et leurs impacts (pressions à la fois d'origine terrestre mais aussi liées directement aux activités humaines en mer). Ce programme est ainsi structuré en trois sous-programmes : 1 – Oiseaux inféodés à l'estran (suivi des populations de limicoles côtiers et d'anatidés dépendantes de l'estran et caractérisation de leurs habitats fonctionnels), 2 – Oiseaux marins nicheurs (suivi des populations d'oiseaux marins nicheurs et caractérisation de leurs sites de nidification ainsi que des différentes pressions s'exerçant sur ces populations), 3- Oiseaux en mer (suivi des populations d'oiseaux marins observés en mer et caractérisation de leurs habitats fonctionnels). Deux autres sous-programmes sont actuellement en cours de développement afin de suivre : - des espèces d'oiseaux échoués sur le littoral français pour caractériser et évaluer les pressions anthropiques qui s'exercent sur les oiseaux marins, en particulier l'ingestion des déchets et la pollution par les hydrocarbures (sous-programme 4); - les interactions in situ entre les activités humaines en mer et les oiseaux marins pour caractériser en particulier l'état des populations au regard des pressions (sous-programme 5). Enfin un dernier sous-programme est dédié aux suivis des activités, usages et politiques publiques des espaces maritimes et littoraux qui sont en lien avec des Objectifs Socio-Economiques et des Objectifs Environnementaux, et avec l'évaluation régulière de l'état écologique des eaux marines et de l'analyse économique et sociale (sous-programme 6). Le programme de surveillance « Oiseaux marins » repose sur des dispositifs de surveillance existants, essentiellement réalisés par des gestionnaires d'aires marines protégées et par des associations naturalistes, qui permettent une couverture de l'ensemble des sous-régions marines, dont certains sont communs à la directive « oiseaux » (DO - 2009/147
|
Le programme de surveillance « Oiseaux marins » définit la surveillance nécessaire à l'évaluation permanente de l'état écologique des eaux marines et à la mise à jour périodique des objectifs environnementaux (OE) au titre du descripteur 1 « Biodiversité » pour la composante «Oiseaux marins » et du descripteur 4 « Réseaux trophiques ». Ce programme a pour objectif d'acquérir des données permettant d'évaluer à la fois : - L'état des populations d'oiseaux marins (abondance, répartition et caractéristiques démographiques) ainsi que leurs habitats fonctionnels. - Les pressions exercées sur ces populations et leurs impacts (pressions à la fois d'origine terrestre mais aussi liées directement aux activités humaines en mer). Ce programme est ainsi structuré en trois sous-programmes : 1 – Oiseaux inféodés à l'estran (suivi des populations de limicoles côtiers et d'anatidés dépendantes de l'estran et caractérisation de leurs habitats fonctionnels), 2 – Oiseaux marins nicheurs (suivi des populations d'oiseaux marins nicheurs et caractérisation de leurs sites de nidification ainsi que des différentes pressions s'exerçant sur ces populations), 3- Oiseaux en mer (suivi des populations d'oiseaux marins observés en mer et caractérisation de leurs habitats fonctionnels). Deux autres sous-programmes sont actuellement en cours de développement afin de suivre : - des espèces d'oiseaux échoués sur le littoral français pour caractériser et évaluer les pressions anthropiques qui s'exercent sur les oiseaux marins, en particulier l'ingestion des déchets et la pollution par les hydrocarbures (sous-programme 4); - les interactions in situ entre les activités humaines en mer et les oiseaux marins pour caractériser en particulier l'état des populations au regard des pressions (sous-programme 5). Enfin un dernier sous-programme est dédié aux suivis des activités, usages et politiques publiques des espaces maritimes et littoraux qui sont en lien avec des Objectifs Socio-Economiques et des Objectifs Environnementaux, et avec l'évaluation régulière de l'état écologique des eaux marines et de l'analyse économique et sociale (sous-programme 6). Le programme de surveillance « Oiseaux marins » repose sur des dispositifs de surveillance existants, essentiellement réalisés par des gestionnaires d'aires marines protégées et par des associations naturalistes, qui permettent une couverture de l'ensemble des sous-régions marines, dont certains sont communs à la directive « oiseaux » (DO - 2009/147
|
Le programme de surveillance « Oiseaux marins » définit la surveillance nécessaire à l'évaluation permanente de l'état écologique des eaux marines et à la mise à jour périodique des objectifs environnementaux (OE) au titre du descripteur 1 « Biodiversité » pour la composante «Oiseaux marins » et du descripteur 4 « Réseaux trophiques ». Ce programme a pour objectif d'acquérir des données permettant d'évaluer à la fois : - L'état des populations d'oiseaux marins (abondance, répartition et caractéristiques démographiques) ainsi que leurs habitats fonctionnels. - Les pressions exercées sur ces populations et leurs impacts (pressions à la fois d'origine terrestre mais aussi liées directement aux activités humaines en mer). Ce programme est ainsi structuré en trois sous-programmes : 1 – Oiseaux inféodés à l'estran (suivi des populations de limicoles côtiers et d'anatidés dépendantes de l'estran et caractérisation de leurs habitats fonctionnels), 2 – Oiseaux marins nicheurs (suivi des populations d'oiseaux marins nicheurs et caractérisation de leurs sites de nidification ainsi que des différentes pressions s'exerçant sur ces populations), 3- Oiseaux en mer (suivi des populations d'oiseaux marins observés en mer et caractérisation de leurs habitats fonctionnels). Deux autres sous-programmes sont actuellement en cours de développement afin de suivre : - des espèces d'oiseaux échoués sur le littoral français pour caractériser et évaluer les pressions anthropiques qui s'exercent sur les oiseaux marins, en particulier l'ingestion des déchets et la pollution par les hydrocarbures (sous-programme 4); - les interactions in situ entre les activités humaines en mer et les oiseaux marins pour caractériser en particulier l'état des populations au regard des pressions (sous-programme 5). Enfin un dernier sous-programme est dédié aux suivis des activités, usages et politiques publiques des espaces maritimes et littoraux qui sont en lien avec des Objectifs Socio-Economiques et des Objectifs Environnementaux, et avec l'évaluation régulière de l'état écologique des eaux marines et de l'analyse économique et sociale (sous-programme 6). Le programme de surveillance « Oiseaux marins » repose sur des dispositifs de surveillance existants, essentiellement réalisés par des gestionnaires d'aires marines protégées et par des associations naturalistes, qui permettent une couverture de l'ensemble des sous-régions marines, dont certains sont communs à la directive « oiseaux » (DO - 2009/147
|
Le programme de surveillance « Oiseaux marins » définit la surveillance nécessaire à l'évaluation permanente de l'état écologique des eaux marines et à la mise à jour périodique des objectifs environnementaux (OE) au titre du descripteur 1 « Biodiversité » pour la composante «Oiseaux marins » et du descripteur 4 « Réseaux trophiques ». Ce programme a pour objectif d'acquérir des données permettant d'évaluer à la fois : - L'état des populations d'oiseaux marins (abondance, répartition et caractéristiques démographiques) ainsi que leurs habitats fonctionnels. - Les pressions exercées sur ces populations et leurs impacts (pressions à la fois d'origine terrestre mais aussi liées directement aux activités humaines en mer). Ce programme est ainsi structuré en trois sous-programmes : 1 – Oiseaux inféodés à l'estran (suivi des populations de limicoles côtiers et d'anatidés dépendantes de l'estran et caractérisation de leurs habitats fonctionnels), 2 – Oiseaux marins nicheurs (suivi des populations d'oiseaux marins nicheurs et caractérisation de leurs sites de nidification ainsi que des différentes pressions s'exerçant sur ces populations), 3- Oiseaux en mer (suivi des populations d'oiseaux marins observés en mer et caractérisation de leurs habitats fonctionnels). Deux autres sous-programmes sont actuellement en cours de développement afin de suivre : - des espèces d'oiseaux échoués sur le littoral français pour caractériser et évaluer les pressions anthropiques qui s'exercent sur les oiseaux marins, en particulier l'ingestion des déchets et la pollution par les hydrocarbures (sous-programme 4); - les interactions in situ entre les activités humaines en mer et les oiseaux marins pour caractériser en particulier l'état des populations au regard des pressions (sous-programme 5). Enfin un dernier sous-programme est dédié aux suivis des activités, usages et politiques publiques des espaces maritimes et littoraux qui sont en lien avec des Objectifs Socio-Economiques et des Objectifs Environnementaux, et avec l'évaluation régulière de l'état écologique des eaux marines et de l'analyse économique et sociale (sous-programme 6). Le programme de surveillance « Oiseaux marins » repose sur des dispositifs de surveillance existants, essentiellement réalisés par des gestionnaires d'aires marines protégées et par des associations naturalistes, qui permettent une couverture de l'ensemble des sous-régions marines, dont certains sont communs à la directive « oiseaux » (DO - 2009/147
|
Seabirds are monitored to assess trends in population size and distribution. Data are gathered within different projects but all use methodology of census of the active nests (apparently occupied nest) or census of the adult birds present on the colonies. Occasionally breeding success is recorded too. Some projects are using GPS or radio telemetry to gather data about birds feeding and resting habitats. Monitoring of the pressures and threats is not quantified i.e. it is based on simple observation of the pressure present on the colony or other bird habitat. Bycatch data are based on casual observations and therefore hard to analyse. |
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
UCCELLI: Uccelli marini di superficie, Uccelli tuffatori pelagici, Uccelli tuffatori di profondità
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
UCCELLI: Uccelli marini di superficie, Uccelli tuffatori pelagici, Uccelli tuffatori di profondità
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
UCCELLI: Uccelli marini di superficie, Uccelli tuffatori pelagici, Uccelli tuffatori di profondità
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Coverage of GES criteria |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Gaps and plans |
Achievement towards GES for birds can be met through the reactivation of sub programs MALCY-D0141-01 (wetland birds) and MALCY-D0141-02 (coastal birds), and adherence to the “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus”. Additionally, conduct of the DFMR bird species survey slated to begin in October 2020 that aims to generate a comprehensive assessment of marine bird species distribution and population size for all important species will also help to reestablish GES for this biodiversity component. There are no other recommendations to achieve GES for this biodiversity component at this time. |
Descripción de las carencias de la puesta en marcha de los PdS y el plan para completar su establecimiento.
Criterios D1C2, D1C3, D1C4 (Primarios): cubiertos a través de los programas de seguimiento AV1, AV2, AV3 y AV4.
Los programas de seguimiento de aves en tierra (AV1 y AV2) son desiguales a lo largo del territorio, puesto que dependen en gran medida de las políticas y recursos que las autonomías dedican a esta monitorización.
Para solventar esta cuestión, se ha tratado de homogeneizar al máximo las frecuencias y metodologías de muestreo reuniendo la información aportada por las comunidades autónomas en esta actualización de los programas de seguimiento AV-1, AV-2. Está previsto diseñar una base de datos de recopilación de la información autonómica.
El seguimiento de aves en el mar (AV3), depende del MITERD y para su puesta en marcha se prevé realizar un contrato durante el segundo ciclo.
Estos programas se verán complementados con los datos e información recopilada a través de diversos proyectos e iniciativas que abarcan el seguimiento de aves marinas, como el proyecto INTEMARES (AV4).
Criterio D1C1 (primario):
El seguimiento de la captura accidental de aves (AV4) depende de la Secretaría General de Pesca, quien recoge datos a través del programa de observadores y de las anotaciones en los diarios electrónicos de abordo (DEA). Sin embargo, el programa de observadores debe ser rediseñado para abordar mejor las flotas pesqueras que más presión ejercen sobre las poblaciones de aves por captura accidental (palangres, redes fijas, cerco, etc.). Por otro lado, las anotaciones en el DEA no están recogiendo adecuadamente las capturas accidentales. Además, existe una importante laguna de información en la flota artesanal, puesto que parte de las embarcaciones pesqueras de 12-15 metros y todas las de 10-12 metros de eslora tan solo están obligadas a llevar diario de pesca en papel, mientras que los barcos con eslora inferior a 10 metros no tienen la obligación de llevarlos.
Para abordar estas carencias, en la próxima actualización de los diarios de pesca se incluirán campos más específicos para mejorar el seguimiento por parte de la flota pesquera. Asimismo, se prevé mejorar el programa de observadores a bordo de forma que se consiga mejorar la cobertura de la flota que presenta más riesgos de realizar capturas accidentales
Criterio D1C5 (Primario): Este criterio se podría alimentar a partir de los resultados de los programas de seguimiento de AV.
|
Descripción de las carencias de la puesta en marcha de los PdS y el plan para completar su establecimiento.
Criterios D1C2, D1C3, D1C4 (Primarios): cubiertos a través de los programas de seguimiento AV1, AV2, AV3 y AV4.
Los programas de seguimiento de aves en tierra (AV1 y AV2) son desiguales a lo largo del territorio, puesto que dependen en gran medida de las políticas y recursos que las autonomías dedican a esta monitorización.
Para solventar esta cuestión, se ha tratado de homogeneizar al máximo las frecuencias y metodologías de muestreo reuniendo la información aportada por las comunidades autónomas en esta actualización de los programas de seguimiento AV-1, AV-2. Está previsto diseñar una base de datos de recopilación de la información autonómica.
El seguimiento de aves en el mar (AV3), depende del MITERD y para su puesta en marcha se prevé realizar un contrato durante el segundo ciclo.
Estos programas se verán complementados con los datos e información recopilada a través de diversos proyectos e iniciativas que abarcan el seguimiento de aves marinas, como el proyecto INTEMARES (AV4).
Criterio D1C1 (primario):
El seguimiento de la captura accidental de aves (AV4) depende de la Secretaría General de Pesca, quien recoge datos a través del programa de observadores y de las anotaciones en los diarios electrónicos de abordo (DEA). Sin embargo, el programa de observadores debe ser rediseñado para abordar mejor las flotas pesqueras que más presión ejercen sobre las poblaciones de aves por captura accidental (palangres, redes fijas, cerco, etc.). Por otro lado, las anotaciones en el DEA no están recogiendo adecuadamente las capturas accidentales. Además, existe una importante laguna de información en la flota artesanal, puesto que parte de las embarcaciones pesqueras de 12-15 metros y todas las de 10-12 metros de eslora tan solo están obligadas a llevar diario de pesca en papel, mientras que los barcos con eslora inferior a 10 metros no tienen la obligación de llevarlos.
Para abordar estas carencias, en la próxima actualización de los diarios de pesca se incluirán campos más específicos para mejorar el seguimiento por parte de la flota pesquera. Asimismo, se prevé mejorar el programa de observadores a bordo de forma que se consiga mejorar la cobertura de la flota que presenta más riesgos de realizar capturas accidentales
Criterio D1C5 (Primario): Este criterio se podría alimentar a partir de los resultados de los programas de seguimiento de AV.
|
Descripción de las carencias de la puesta en marcha de los PdS y el plan para completar su establecimiento.
Criterios D1C2, D1C3, D1C4 (Primarios): cubiertos a través de los programas de seguimiento AV1, AV2, AV3 y AV4.
Los programas de seguimiento de aves en tierra (AV1 y AV2) son desiguales a lo largo del territorio, puesto que dependen en gran medida de las políticas y recursos que las autonomías dedican a esta monitorización.
Para solventar esta cuestión, se ha tratado de homogeneizar al máximo las frecuencias y metodologías de muestreo reuniendo la información aportada por las comunidades autónomas en esta actualización de los programas de seguimiento AV-1, AV-2. Está previsto diseñar una base de datos de recopilación de la información autonómica.
El seguimiento de aves en el mar (AV3), depende del MITERD y para su puesta en marcha se prevé realizar un contrato durante el segundo ciclo.
Estos programas se verán complementados con los datos e información recopilada a través de diversos proyectos e iniciativas que abarcan el seguimiento de aves marinas, como el proyecto INTEMARES (AV4).
Criterio D1C1 (primario):
El seguimiento de la captura accidental de aves (AV4) depende de la Secretaría General de Pesca, quien recoge datos a través del programa de observadores y de las anotaciones en los diarios electrónicos de abordo (DEA). Sin embargo, el programa de observadores debe ser rediseñado para abordar mejor las flotas pesqueras que más presión ejercen sobre las poblaciones de aves por captura accidental (palangres, redes fijas, cerco, etc.). Por otro lado, las anotaciones en el DEA no están recogiendo adecuadamente las capturas accidentales. Además, existe una importante laguna de información en la flota artesanal, puesto que parte de las embarcaciones pesqueras de 12-15 metros y todas las de 10-12 metros de eslora tan solo están obligadas a llevar diario de pesca en papel, mientras que los barcos con eslora inferior a 10 metros no tienen la obligación de llevarlos.
Para abordar estas carencias, en la próxima actualización de los diarios de pesca se incluirán campos más específicos para mejorar el seguimiento por parte de la flota pesquera. Asimismo, se prevé mejorar el programa de observadores a bordo de forma que se consiga mejorar la cobertura de la flota que presenta más riesgos de realizar capturas accidentales
Criterio D1C5 (Primario): Este criterio se podría alimentar a partir de los resultados de los programas de seguimiento de AV.
|
Descripción de las carencias de la puesta en marcha de los PdS y el plan para completar su establecimiento.
Criterios D1C2, D1C3, D1C4 (Primarios): cubiertos a través de los programas de seguimiento AV1, AV2, AV3 y AV4.
Los programas de seguimiento de aves en tierra (AV1 y AV2) son desiguales a lo largo del territorio, puesto que dependen en gran medida de las políticas y recursos que las autonomías dedican a esta monitorización.
Para solventar esta cuestión, se ha tratado de homogeneizar al máximo las frecuencias y metodologías de muestreo reuniendo la información aportada por las comunidades autónomas en esta actualización de los programas de seguimiento AV-1, AV-2. Está previsto diseñar una base de datos de recopilación de la información autonómica.
El seguimiento de aves en el mar (AV3), depende del MITERD y para su puesta en marcha se prevé realizar un contrato durante el segundo ciclo.
Estos programas se verán complementados con los datos e información recopilada a través de diversos proyectos e iniciativas que abarcan el seguimiento de aves marinas, como el proyecto INTEMARES (AV4).
Criterio D1C1 (primario):
El seguimiento de la captura accidental de aves (AV4) depende de la Secretaría General de Pesca, quien recoge datos a través del programa de observadores y de las anotaciones en los diarios electrónicos de abordo (DEA). Sin embargo, el programa de observadores debe ser rediseñado para abordar mejor las flotas pesqueras que más presión ejercen sobre las poblaciones de aves por captura accidental (palangres, redes fijas, cerco, etc.). Por otro lado, las anotaciones en el DEA no están recogiendo adecuadamente las capturas accidentales. Además, existe una importante laguna de información en la flota artesanal, puesto que parte de las embarcaciones pesqueras de 12-15 metros y todas las de 10-12 metros de eslora tan solo están obligadas a llevar diario de pesca en papel, mientras que los barcos con eslora inferior a 10 metros no tienen la obligación de llevarlos.
Para abordar estas carencias, en la próxima actualización de los diarios de pesca se incluirán campos más específicos para mejorar el seguimiento por parte de la flota pesquera. Asimismo, se prevé mejorar el programa de observadores a bordo de forma que se consiga mejorar la cobertura de la flota que presenta más riesgos de realizar capturas accidentales
Criterio D1C5 (Primario): Este criterio se podría alimentar a partir de los resultados de los programas de seguimiento de AV.
|
Descripción de las carencias de la puesta en marcha de los PdS y el plan para completar su establecimiento.
Criterios D1C2, D1C3, D1C4 (Primarios): cubiertos a través de los programas de seguimiento AV1, AV2, AV3 y AV4.
Los programas de seguimiento de aves en tierra (AV1 y AV2) son desiguales a lo largo del territorio, puesto que dependen en gran medida de las políticas y recursos que las autonomías dedican a esta monitorización.
Para solventar esta cuestión, se ha tratado de homogeneizar al máximo las frecuencias y metodologías de muestreo reuniendo la información aportada por las comunidades autónomas en esta actualización de los programas de seguimiento AV-1, AV-2. Está previsto diseñar una base de datos de recopilación de la información autonómica.
El seguimiento de aves en el mar (AV3), depende del MITERD y para su puesta en marcha se prevé realizar un contrato durante el segundo ciclo.
Estos programas se verán complementados con los datos e información recopilada a través de diversos proyectos e iniciativas que abarcan el seguimiento de aves marinas, como el proyecto INTEMARES (AV4).
Criterio D1C1 (primario):
El seguimiento de la captura accidental de aves (AV4) depende de la Secretaría General de Pesca, quien recoge datos a través del programa de observadores y de las anotaciones en los diarios electrónicos de abordo (DEA). Sin embargo, el programa de observadores debe ser rediseñado para abordar mejor las flotas pesqueras que más presión ejercen sobre las poblaciones de aves por captura accidental (palangres, redes fijas, cerco, etc.). Por otro lado, las anotaciones en el DEA no están recogiendo adecuadamente las capturas accidentales. Además, existe una importante laguna de información en la flota artesanal, puesto que parte de las embarcaciones pesqueras de 12-15 metros y todas las de 10-12 metros de eslora tan solo están obligadas a llevar diario de pesca en papel, mientras que los barcos con eslora inferior a 10 metros no tienen la obligación de llevarlos.
Para abordar estas carencias, en la próxima actualización de los diarios de pesca se incluirán campos más específicos para mejorar el seguimiento por parte de la flota pesquera. Asimismo, se prevé mejorar el programa de observadores a bordo de forma que se consiga mejorar la cobertura de la flota que presenta más riesgos de realizar capturas accidentales
Criterio D1C5 (Primario): Este criterio se podría alimentar a partir de los resultados de los programas de seguimiento de AV.
|
Descripción de las carencias de la puesta en marcha de los PdS y el plan para completar su establecimiento.
Criterios D1C2, D1C3, D1C4 (Primarios): cubiertos a través de los programas de seguimiento AV1, AV2, AV3 y AV4.
Los programas de seguimiento de aves en tierra (AV1 y AV2) son desiguales a lo largo del territorio, puesto que dependen en gran medida de las políticas y recursos que las autonomías dedican a esta monitorización.
Para solventar esta cuestión, se ha tratado de homogeneizar al máximo las frecuencias y metodologías de muestreo reuniendo la información aportada por las comunidades autónomas en esta actualización de los programas de seguimiento AV-1, AV-2. Está previsto diseñar una base de datos de recopilación de la información autonómica.
El seguimiento de aves en el mar (AV3), depende del MITERD y para su puesta en marcha se prevé realizar un contrato durante el segundo ciclo.
Estos programas se verán complementados con los datos e información recopilada a través de diversos proyectos e iniciativas que abarcan el seguimiento de aves marinas, como el proyecto INTEMARES (AV4).
Criterio D1C1 (primario):
El seguimiento de la captura accidental de aves (AV4) depende de la Secretaría General de Pesca, quien recoge datos a través del programa de observadores y de las anotaciones en los diarios electrónicos de abordo (DEA). Sin embargo, el programa de observadores debe ser rediseñado para abordar mejor las flotas pesqueras que más presión ejercen sobre las poblaciones de aves por captura accidental (palangres, redes fijas, cerco, etc.). Por otro lado, las anotaciones en el DEA no están recogiendo adecuadamente las capturas accidentales. Además, existe una importante laguna de información en la flota artesanal, puesto que parte de las embarcaciones pesqueras de 12-15 metros y todas las de 10-12 metros de eslora tan solo están obligadas a llevar diario de pesca en papel, mientras que los barcos con eslora inferior a 10 metros no tienen la obligación de llevarlos.
Para abordar estas carencias, en la próxima actualización de los diarios de pesca se incluirán campos más específicos para mejorar el seguimiento por parte de la flota pesquera. Asimismo, se prevé mejorar el programa de observadores a bordo de forma que se consiga mejorar la cobertura de la flota que presenta más riesgos de realizar capturas accidentales
Criterio D1C5 (Primario): Este criterio se podría alimentar a partir de los resultados de los programas de seguimiento de AV.
|
Descripción de las carencias de la puesta en marcha de los PdS y el plan para completar su establecimiento.
Criterios D1C2, D1C3, D1C4 (Primarios): cubiertos a través de los programas de seguimiento AV1, AV2, AV3 y AV4.
Los programas de seguimiento de aves en tierra (AV1 y AV2) son desiguales a lo largo del territorio, puesto que dependen en gran medida de las políticas y recursos que las autonomías dedican a esta monitorización.
Para solventar esta cuestión, se ha tratado de homogeneizar al máximo las frecuencias y metodologías de muestreo reuniendo la información aportada por las comunidades autónomas en esta actualización de los programas de seguimiento AV-1, AV-2. Está previsto diseñar una base de datos de recopilación de la información autonómica.
El seguimiento de aves en el mar (AV3), depende del MITERD y para su puesta en marcha se prevé realizar un contrato durante el segundo ciclo.
Estos programas se verán complementados con los datos e información recopilada a través de diversos proyectos e iniciativas que abarcan el seguimiento de aves marinas, como el proyecto INTEMARES (AV4).
Criterio D1C1 (primario):
El seguimiento de la captura accidental de aves (AV4) depende de la Secretaría General de Pesca, quien recoge datos a través del programa de observadores y de las anotaciones en los diarios electrónicos de abordo (DEA). Sin embargo, el programa de observadores debe ser rediseñado para abordar mejor las flotas pesqueras que más presión ejercen sobre las poblaciones de aves por captura accidental (palangres, redes fijas, cerco, etc.). Por otro lado, las anotaciones en el DEA no están recogiendo adecuadamente las capturas accidentales. Además, existe una importante laguna de información en la flota artesanal, puesto que parte de las embarcaciones pesqueras de 12-15 metros y todas las de 10-12 metros de eslora tan solo están obligadas a llevar diario de pesca en papel, mientras que los barcos con eslora inferior a 10 metros no tienen la obligación de llevarlos.
Para abordar estas carencias, en la próxima actualización de los diarios de pesca se incluirán campos más específicos para mejorar el seguimiento por parte de la flota pesquera. Asimismo, se prevé mejorar el programa de observadores a bordo de forma que se consiga mejorar la cobertura de la flota que presenta más riesgos de realizar capturas accidentales
Criterio D1C5 (Primario): Este criterio se podría alimentar a partir de los resultados de los programas de seguimiento de AV.
|
Principales perspectives du programme de surveillance « Oiseaux marins » : - Définir une stratégie de surveillance opérationnelle pour le suivi des oiseaux en mer (via analyse des données issues du sous-programme 3), pour permettre l'évaluation de l'abondance et de la répartition en mer des espèces. - Poursuivre les travaux concernant le suivi des limicoles côtiers, via la création d'un atlas cartographique et l'analyse des données collectées pour permettre le calcul de l'abondance des limicoles. - Valoriser les données sur les limicoles côtiers, anatidés et oiseaux marins pour caractériser leurs zones fonctionnelles au sein des zones humides et littorales. - Pérenniser le suivi national exhaustif des oiseaux marins nicheurs à travers la coordination du Recensement National Oiseaux Marins Nicheurs et mener un suivi partiel des colonies littorales tous les 6 ans, en valorisant les données des observatoires régionaux et les données locales. - Initier une réflexion sur l'utilisation des données de production en jeunes des oiseaux marins nicheurs pour répondre aux besoins de la DCSMM. - Améliorer la qualité des données collectées d'échouages d'oiseaux marins et poursuivre les réflexions sur l'extension des suivis à d'autres espèces et sur d'autres sous-régions marines. - Poursuivre l'adaptation des suivis existants hors DCSMM (suivis AMP ou OSPAR) pour répondre aux besoins de la DCSMM et aboutir à une mutualisation de la surveillance. - Initier des réflexions pour définir une stratégie de surveillance pour le suivi des pressions exercées sur les populations d'oiseaux marins (captures accidentelles, pressions de dérangement et prédation sur les sites de nidification, impacts des contaminants et des déchets…). - Initier une réflexion pour définir une stratégie de surveillance cohérente avec les besoins du descripteur 4, notamment en exploitant les données acquises dans le cadre de plusieurs programmes de surveillance pour reconstituer le réseau trophique dans son ensemble. - Poursuivre le développement des indicateurs BEE des critères D1C1, D1C4 et D1C5. - Poursuivre le développement des indicateurs OE et valeurs seuils associés aux objectifs environnementaux D01-OM-OE01 et D01-OM-OE03.
|
Principales perspectives du programme de surveillance « Oiseaux marins » : - Définir une stratégie de surveillance opérationnelle pour le suivi des oiseaux en mer (via analyse des données issues du sous-programme 3), pour permettre l'évaluation de l'abondance et de la répartition en mer des espèces. - Poursuivre les travaux concernant le suivi des limicoles côtiers, via la création d'un atlas cartographique et l'analyse des données collectées pour permettre le calcul de l'abondance des limicoles. - Valoriser les données sur les limicoles côtiers, anatidés et oiseaux marins pour caractériser leurs zones fonctionnelles au sein des zones humides et littorales. - Pérenniser le suivi national exhaustif des oiseaux marins nicheurs à travers la coordination du Recensement National Oiseaux Marins Nicheurs et mener un suivi partiel des colonies littorales tous les 6 ans, en valorisant les données des observatoires régionaux et les données locales. - Initier une réflexion sur l'utilisation des données de production en jeunes des oiseaux marins nicheurs pour répondre aux besoins de la DCSMM. - Améliorer la qualité des données collectées d'échouages d'oiseaux marins et poursuivre les réflexions sur l'extension des suivis à d'autres espèces et sur d'autres sous-régions marines. - Poursuivre l'adaptation des suivis existants hors DCSMM (suivis AMP ou OSPAR) pour répondre aux besoins de la DCSMM et aboutir à une mutualisation de la surveillance. - Initier des réflexions pour définir une stratégie de surveillance pour le suivi des pressions exercées sur les populations d'oiseaux marins (captures accidentelles, pressions de dérangement et prédation sur les sites de nidification, impacts des contaminants et des déchets…). - Initier une réflexion pour définir une stratégie de surveillance cohérente avec les besoins du descripteur 4, notamment en exploitant les données acquises dans le cadre de plusieurs programmes de surveillance pour reconstituer le réseau trophique dans son ensemble. - Poursuivre le développement des indicateurs BEE des critères D1C1, D1C4 et D1C5. - Poursuivre le développement des indicateurs OE et valeurs seuils associés aux objectifs environnementaux D01-OM-OE01 et D01-OM-OE03.
|
Principales perspectives du programme de surveillance « Oiseaux marins » : - Définir une stratégie de surveillance opérationnelle pour le suivi des oiseaux en mer (via analyse des données issues du sous-programme 3), pour permettre l'évaluation de l'abondance et de la répartition en mer des espèces. - Poursuivre les travaux concernant le suivi des limicoles côtiers, via la création d'un atlas cartographique et l'analyse des données collectées pour permettre le calcul de l'abondance des limicoles. - Valoriser les données sur les limicoles côtiers, anatidés et oiseaux marins pour caractériser leurs zones fonctionnelles au sein des zones humides et littorales. - Pérenniser le suivi national exhaustif des oiseaux marins nicheurs à travers la coordination du Recensement National Oiseaux Marins Nicheurs et mener un suivi partiel des colonies littorales tous les 6 ans, en valorisant les données des observatoires régionaux et les données locales. - Initier une réflexion sur l'utilisation des données de production en jeunes des oiseaux marins nicheurs pour répondre aux besoins de la DCSMM. - Améliorer la qualité des données collectées d'échouages d'oiseaux marins et poursuivre les réflexions sur l'extension des suivis à d'autres espèces et sur d'autres sous-régions marines. - Poursuivre l'adaptation des suivis existants hors DCSMM (suivis AMP ou OSPAR) pour répondre aux besoins de la DCSMM et aboutir à une mutualisation de la surveillance. - Initier des réflexions pour définir une stratégie de surveillance pour le suivi des pressions exercées sur les populations d'oiseaux marins (captures accidentelles, pressions de dérangement et prédation sur les sites de nidification, impacts des contaminants et des déchets…). - Initier une réflexion pour définir une stratégie de surveillance cohérente avec les besoins du descripteur 4, notamment en exploitant les données acquises dans le cadre de plusieurs programmes de surveillance pour reconstituer le réseau trophique dans son ensemble. - Poursuivre le développement des indicateurs BEE des critères D1C1, D1C4 et D1C5. - Poursuivre le développement des indicateurs OE et valeurs seuils associés aux objectifs environnementaux D01-OM-OE01 et D01-OM-OE03.
|
Principales perspectives du programme de surveillance « Oiseaux marins » : - Définir une stratégie de surveillance opérationnelle pour le suivi des oiseaux en mer (via analyse des données issues du sous-programme 3), pour permettre l'évaluation de l'abondance et de la répartition en mer des espèces. - Poursuivre les travaux concernant le suivi des limicoles côtiers, via la création d'un atlas cartographique et l'analyse des données collectées pour permettre le calcul de l'abondance des limicoles. - Valoriser les données sur les limicoles côtiers, anatidés et oiseaux marins pour caractériser leurs zones fonctionnelles au sein des zones humides et littorales. - Pérenniser le suivi national exhaustif des oiseaux marins nicheurs à travers la coordination du Recensement National Oiseaux Marins Nicheurs et mener un suivi partiel des colonies littorales tous les 6 ans, en valorisant les données des observatoires régionaux et les données locales. - Initier une réflexion sur l'utilisation des données de production en jeunes des oiseaux marins nicheurs pour répondre aux besoins de la DCSMM. - Améliorer la qualité des données collectées d'échouages d'oiseaux marins et poursuivre les réflexions sur l'extension des suivis à d'autres espèces et sur d'autres sous-régions marines. - Poursuivre l'adaptation des suivis existants hors DCSMM (suivis AMP ou OSPAR) pour répondre aux besoins de la DCSMM et aboutir à une mutualisation de la surveillance. - Initier des réflexions pour définir une stratégie de surveillance pour le suivi des pressions exercées sur les populations d'oiseaux marins (captures accidentelles, pressions de dérangement et prédation sur les sites de nidification, impacts des contaminants et des déchets…). - Initier une réflexion pour définir une stratégie de surveillance cohérente avec les besoins du descripteur 4, notamment en exploitant les données acquises dans le cadre de plusieurs programmes de surveillance pour reconstituer le réseau trophique dans son ensemble. - Poursuivre le développement des indicateurs BEE des critères D1C1, D1C4 et D1C5. - Poursuivre le développement des indicateurs OE et valeurs seuils associés aux objectifs environnementaux D01-OM-OE01 et D01-OM-OE03.
|
Since no comprehensive or systematically collected data about bycatch exists in Croatia evaluation of criterion D1C1 is impossible. Monitoring of the pressures and threats to the seabird populations should be improved by development of monitoring protocols and engagement of fishery sector in data collection. |
T1.1 - Adequate monitoring is in place by July 2020 |
T1.1 - Adequate monitoring is in place by July 2020 |
T1.1 - Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Related targets |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||
Coverage of targets |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
||||||||||||
Related measures |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||
Coverage of measures |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
|||||||||||||||||
Related monitoring programmes |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Programme code |
D01 |
ES-AV-1_CensosColonias |
ES-AV-2_Productividad |
ES-AV-4_Interaccionpesca |
ES-AV-5_DatosAdicionales |
ES-AV‐3_Censosmar |
ES-OA-A |
ES-OA-C |
FR-MWE-D1.1-01 |
FR-MWE-D1.1-02 |
FR-MWE-D1.1-03 |
FR-MWE-D1.1-06 |
MADHR-D01-01 |
MADIT-D01-01 |
MICIT-D01-01 |
MWEIT-D01-01 |
SI-D01-D04-D06-01 |
SI-D01-D04-D06-02 |
SI-D01-D04-D06-03 |
SI-D01-D04-D06-05 |
SI-D01-D04-D06-06 |
SI-D01-D04-D06-07 |
SI-D01-D04-D06-08 |
SI-D01-D04-D06-09 |
SI-D01-D04-D06-10 |
SI-D01-D04-D06-11 |
SI-D01-D04-D06-12 |
Programme name |
Biodiversity |
Censos en colonias |
Productividad de aves reproductoras |
Interacciones de aves con la actividad pesquera |
Datos adicionales |
Censos en el mar |
Objetivos ambientales de biodiversidad y ecosistemas (A) |
Objetivos ambientales sobre actividades y usos (C) |
Oiseaux inféodés à l'estran |
Oiseaux marins nicheurs |
Oiseaux en mer |
Partie activités, usages et politiques publiques |
Mobile species - population characteristics |
Uccelli (Uccelli marini di superficie; Uccelli tuffatori pelagici; Uccelli tuffatori di profondità) |
Uccelli (Uccelli marini di superficie; Uccelli tuffatori pelagici; Uccelli tuffatori di profondità) |
Uccelli (Uccelli marini di superficie; Uccelli tuffatori pelagici; Uccelli tuffatori di profondità) |
Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju |
Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju |
Monitoring morskih sesalcev |
Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice |
Monitoring obalnih rib |
Monitoring obalnih glavonožcev |
Monitoring habitata vodnega stolpca |
Monitoring bentoških habitatnih tipov |
Monitoring kemijskih značilnosti |
Monitoring fizikalnih značilnosti |
Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov |
Update type |
Same programme as in 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
New programme |
New programme |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
New programme |
Modified from 2014 |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
New programme |
New programme |
Modified from 2014 |
Old programme codes |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||
Programme description |
The biodiversity monitoring programmes focuses on the distributions and abundances of birds, mammals, reptiles, fish and cephalopods (relating to Descriptor 1). The programmes capitalize in part on existing monitoring programmes. It addresses the MSFD biodiversity indicators as well as several of the indicators of Ecological Objective 01 adopted by the Contracting Parties of UNEP / MAP (2013) and aims to support the formal establishment of indicators and targets. The programmes also aim to generate a comprehensive assessment of marine species distribution and population size for all important species as well as potentially identify impacts and threats. The DFMR has implemented “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus (DFMR, 2017)” to provide a current status of the environment prior to commencing activities in the oil and gas lease areas. Per these requirements, sediment samples are taken to assess the macrofaunal communities during Environmental Baseline Surveys (EBS) in the Economic Exclusion Zone (EEZ). The Cyprus fish and cephalopods monitoring programme focuses on state characteristics that describe the distributions, abundances, and demographic characteristics of demersal fish and cephalopods found in Cyprus waters. Moreover, shifts in these established indicators, e.g., population/age structure, may capture the effects of fishing (pressure). The programme uses data from the established Mediterranean International Trawling Survey (MedITS) to complement the three indicators and targets established in 2012 for fish, with additional ones for fish and cephalopods that will be formally established in 2018. The water column habitats monitoring programme addresses the state of the physicochemical conditions of the water column of Cyprus waters, and abundance and biomass of phytoplankton and zooplankton. Moreover, the programme assesses trends in their abundance and biomass with time, as groups with fast turnover times at the base of the food web. This programme establishes many baseline-level values against which the eutrophication (MALCY-D05) and hydrographical changes (MALCY-D07) monitoring programmes will assess their results. It addresses several MSFD biodiversity and food-web indicators of Ecological Objectives 05 and 07 adopted by the Contracting Parties of UNEP/MAP (2013). Marine & Environmental Research Lab Ltd. (2019). The seabed habitats monitoring programme focuses on the distribu |
Para evaluar el estado de las poblaciones de aves marinas, es clave conocer la distribución y el tamaño de las poblaciones reproductoras, así como sus tendencias.
Este programa debe asegurar el censo anual de las especies prioritarias en cada demarcación marina, así como el de otras especies de aves marinas reproductoras.
El programa de seguimiento AV-1 será coordinado por el MITERD, pero su ejecución es competencia de las CCAA, que a su vez tomarán en consideración y apoyarán las iniciativas que ya se encuentran en marcha, buscando asimismo fórmulas para completar los vacíos existentes. En el caso de los espacios marinos protegidos de islas Chafarinas, parte ampliada de Cabrera e isla de la Graciosa, la autoridad responsable es el OAPN.
|
Para conocer en detalle el estado de las poblaciones reproductoras de aves marinas, no basta con la realización de censos anuales (programa AV-1), sino que es necesario realizar un seguimiento pormenorizado de las colonias, para estimar parámetros demográficos (productividad, y a largo plazo supervivencia), así como evaluar el grado de presión de distintas amenazas (depredación, degradación del hábitat, etc.). Para abordar estos aspectos, el programa AV-2 plantea un seguimiento detallado de una fracción de la población reproductora, de forma que se concentren los esfuerzos en unos pocos lugares y éstos servirán de control para inferir el estado de toda la población.
Los detalles del seguimiento variarán según las especies y la zona, pero por lo menos deberán contemplar un mínimo de dos visitas anuales:
• una durante el periodo de incubación (censo poblacional, número de puestas y tamaño medio de la puesta –en el caso de especies en la que éste es variable) y
• otra al final del periodo de crecimiento de los pollos (éxito reproductor, entendido como número medio de pollos volados por pareja reproductora).
Durante estas visitas se evaluará también la presencia de depredadores terrestres (especies introducidas), así como otras posibles amenazas, y se buscarán evidencias de impacto real. Siempre y cuando las condiciones del lugar y la sensibilidad de la población lo permitan, se procederá al marcaje individualizado de los nidos, el anillamiento de los pollos y, si es factible, también de los adultos, para optimizar el estudio demográfico.
Las especies objetivo deberán ser todas aquellas identificadas como elementos de evaluación en cada una de las demarcaciones marinas que cuenten con poblaciones reproductoras .
Actualmente existen iniciativas aisladas para el seguimiento de algunas de estas especies, que suelen depender del esfuerzo de particulares (especialmente grupos de investigación), amparados en mayor o menor medida por la administración correspondiente (CCAA, espacios protegidos). Es necesario coordinar y ampliar todos estos esfuerzos, aunándolos en el programa AV-2.
El programa debe estar coordinado por el MITERD, pero su ejecución dependerá de las CCAA, que a su vez tomarán en consideración y apoyarán las iniciativas que ya se encuentran en marcha, buscando asimismo fórmulas para completar los vacíos existentes. En el caso de los espacios marinos protegidos de islas Chafarinas, parte ampliada de Cabrera e isla de la Graciosa, la autoridad respo
|
El programa de seguimiento AV-4 se ha concebido como un proyecto piloto que comprende una serie de pasos para poder abordar la problemática de las interacciones de la actividad pesquera con las aves marinas:
• Determinación, a través de un análisis de riesgo de dónde se debe concentrar el esfuerzo de muestreo/mitigación (qué segmentos de la flota/áreas/períodos de tiempo);
• Realización de un muestreo diseñado con el que obtener información del nivel de interacción a escala nacional (entrevistas para la flota artesanal, colaboración con los programas de observadores de la actividad pesquera, incidencias reportadas a través de los diarios de pesca);
• Realización de estimas, lo más precisas posibles, en aquellos segmentos de la flota/áreas de mayor riesgo mediante observadores específicos de capturas accidentales, apoyados por el uso de dispositivos electrónicos como las cámaras de video para cubrir un mayor porcentaje del esfuerzo pesquero (la eficacia de estos dispositivos será testada en el marco del proyecto piloto antes de ser incorporados plenamente a la monitorización).
El programa se llevará a cabo en colaboración con la flota para garantizar su apoyo en el diseño de medidas de mitigación y la recogida de información.
Este programa de seguimiento se nutrirá de la información proporcionada por el programa de observadores a bordo que gestiona el IEO como parte del Programa Nacional de Datos Básicos del sector pesquero español. Este programa de observadores a bordo responde a objetivos diferentes y en un principio no ha sido diseñado para estimar la captura accidental de aves. Sin embargo, durante el desarrollo de este programa de seguimiento es previsible que el programa de observadores se amplíe de forma que cubra adecuadamente las flotas con mayor incidencia de captura accidental, mejorando la representatividad de los muestreos, para dar respuesta tanto a los requerimientos de la DMEM como a los del Reglamento 2019/1241 de medidas técnicas.
La ampliación del programa de observadores se realizará de acuerdo con los resultados del análisis de riesgo que se describe en el punto 1 de los pasos identificados en el párrafo anterior, y está desarrollado de forma más detallada en la metodología.
El Diario Electrónico de Abordo de los buques pesqueros ya incorpora la posibilidad de incluir ciertos datos sobre las interacciones con aves marinas, tortugas y mamíferos marinos, básicamente si se ha producido una incidencia de ese tipo y las observaciones corre
|
El programa AV-5 tiene por objetivo recopilar la información sobre aves que se recoge a través de distintas iniciativas, con muestreos que complementen el seguimiento enmarcado en los programas AV-1, AV-2, AV-3 y AV-4 y contribuyan a la evaluación de los indicadores del grupo aves. Estas iniciativas incluyen:
• censos costeros como el de la Red de Observadores de Aves y Mamíferos Marinos (RAM) e iniciativas de mayor intensidad de muestreo en ciertos cabos;
• censos invernales de aves acuáticas que complementarían los programas AV-1 y AV-3)
• censos oportunistas desde embarcaciones (complementan el programa AV-3);
• marcajes de aves con seguimiento remoto (que pueden complementar los programas AV-2 y AV-3);
• prospecciones de playas en busca de aves orilladas e iniciativas ciudadanas para el registro de aves orilladas como el lanzamiento de la aplicación ICAO por parte del Grupo ibérico de Aves Marinas de SEO/BirdLife;
• y la relación y necropsia de aves ingresadas en centros de recuperación.
Estos dos últimos, idealmente combinados, aportarían información sobre ocurrencia y causas de mortalidad, contribuyendo al indicador AV-Dem y, potencialmente, al BM-bio.
|
Este programa se presenta como complemento a la información recogida en tierra (colonias de cría) sobre las aves marinas en las diferentes demarcaciones marinas, a partir del censo de aves en mar abierto mediante transectos sistemáticos y mediante los censos sistemáticos del paso migratorio desde puntos estratégicos en la costa.
Varias campañas regulares del IEO han llevado observadores a bordo de forma irregular en los últimos 15 años, realizando censos sistemáticos mediante transectos y/o censos a popa durante las maniobras de pesca experimental. A ello cabe sumar campañas específicas (especialmente las del Proyecto LIFE+ INDEMARES) y otras iniciativas usando diversas plataformas de observación en mar abierto, así como las campañas de seguimiento del paso migratorio desde la costa, en lugares estratégicos del litoral.
El programa tiene por objetivo consolidar estas campañas y reforzar el trabajo de censo de aves marinas, en mar abierto y desde costa, con la posibilidad de extenderlo a otras campañas realizadas en el ámbito de cada demarcación.
|
⢠and operational objectives.
The operational objectives and their associated indicators relate to concrete implementation measures that facilitate the achievement of the other objectives and address issues that are not measurable through sampling, censuses and campaigns that are part of the thematic monitoring programmes addressing the different descriptors, pressures and activities. In addition, in some cases, state or pressure targets are based on qualitative (e.g. âexistence of protocolsâ, âexistence of methodologies or guidesâ, etc.) or quantitative indicators, but mostly of a non-scientific or technical nature (e.g. ânumber of meetingsâ, ânumber of people trainedâ, etc.).
Both indicators associated with the operational objectives, as well as state and pressure indicators of a non-scientific or technical nature, will be addressed through specific monitoring programmes such as the present one. They are intended to assess the achievement of environmental objectives in a comprehensive manner and to cover aspects not covered by the thematic monitoring programmes of descriptors, pressures and activities.
For this reason, three monitoring programmes for environmental objectives have been defined, based on the three objectives pursued by drawing up marine strategies in accordance with Article 1 (3) of Law 41/2010:
a. protecting and preserving the marine environment, including its biodiversity, preventing its deterioration and restoring marine ecosystems in areas that have been adversely affected
|
By Resolution of 11 June 2019 of the State Secretariat for the Environment, the Agreement of the Council of Ministers of 7 June 2019 approving the environmental targets for the second cycle of Spanish marine strategies was published. These environmental objectives were divided into three categories:
⢠status objectives
|
Ce sous-programme a pour objectif de suivre les populations de limicoles côtiers (groupe des échassiers) et d'anatidés (canards, cygnes et oies) dépendantes de l'estran et de mieux identifier leur distribution et l'évolution de leurs effectifs, ainsi que de caractériser les zones fonctionnelles (zones d'alimentation, zones de nidification et zones des reposoirs) et suivre l'évolution de leur état face aux activités anthropiques. La surveillance mise en œuvre dans ce sous-programme repose essentiellement sur trois dispositifs de surveillance existants : * Le « Suivi des limicoles côtiers via l'OPNL (reposoirs) » : Il repose sur des comptages mensuels réalisés chaque année sur l'ensemble du cycle annuel (sauf pour les grands sites, où les dénombrements couvrent 4 mois) à marée haute, permettant de caractériser les zones de reposoirs (stationnement) pour 25 espèces de limicoles. Le suivi est actuellement réalisé sur 63 localités sur l'ensemble du littoral métropolitain sauf pour la façade méditerranéenne où il est pour le moment limité uniquement à la Camargue. Il est assuré par l'Observatoire Patrimoine Naturel du Littoral (OPNL), développé et animé par Réserve Naturelle de France (RNF), et s'inscrit en complémentarité des comptages nationaux et internationaux (programme Wetlands international). Pour le deuxième cycle, des améliorations seront à apporter sur la stratégie d'échantillonnage en termes d'extension spatiale, notamment sur le littoral méditerranéen. Il s'agira également de valoriser les données à travers la création d'un atlas cartographique qui permettra de visualiser l'effort de comptage national des limicoles côtiers, conduit mensuellement sur l'ensemble des sites contributeurs de l'OPNL. Cet outil permettra de renseigner la représentativité des données disponibles pour chaque site fonctionnel. Parallèlement, l'analyse des données pour permettre le calcul de l'abondance des limicoles doit se poursuivre au deuxième cycle. * Le « Suivi des oiseaux hivernants (programme Wetlands international) » : Il repose sur des comptages réalisés à la mi-janvier de chaque année dans le cadre du programme de recensement international des oiseaux d'eau (International Waterbird Census ou IWC), permettant de dénombrer les limicoles côtiers et anatidés hivernants sur l'ensemble des zones humides d'Europe. En France, le suivi est coordonné par la Ligue pour la Protection des Oiseaux (LPO) et s'opère sur 1500 sites élémentaires regroupés en 452 sites fonctionnels, pr
|
L'objectif de ce sous-programme est de suivre les oiseaux marins nicheurs afin d'évaluer leur abondance et leur distribution ainsi que d'apporter des éléments de connaissance sur le fonctionnement démographique des populations et leur performance de reproduction. D'autre part, le suivi en parallèle des paramètres de pression, tel que la quantité de macro-déchets identifiés dans les nids, la concentration en contaminants dans les oiseaux marins, ainsi que la pression de prédation sur les sites de nidification permettra également de caractériser l'impact de ces pressions sur les populations d'oiseaux marins. La surveillance mise en œuvre dans le sous-programme 2 repose essentiellement sur trois dispositifs de surveillance : * Le « Suivi national des effectifs d'oiseaux marins nicheurs » : Il consiste à évaluer l'abondance des oiseaux marins nicheurs pour l'ensemble des espèces nichant sur le littoral métropolitain, en se basant sur le nombre de couples d'oiseaux marins nicheurs pour chaque colonie échantillonnée. Il repose essentiellement sur des comptages décennaux (tous les 10 ans) effectués sur 28 espèces à reproduction régulière en France dans le cadre du Recensement National des Oiseaux Marins Nicheurs (ROMN) coordonné par le GISOM (Groupement d'Intérêt Scientifique Oiseaux Marins), couvrant l'ensemble du littoral et étalés sur 3 ans. Pour le deuxième cycle, et afin de répondre aux besoins de la DCSMM à l'échelle des sous-régions marines, la fréquence de recensement sera adaptée au pas de temps DCSMM, i.e. tous les 12 ans, et un suivi partiel des colonies littorales sera envisagé tous les 6 ans (en valorisant les données des observatoires régionaux et données locales). Par ailleurs, ce dispositif pourrait intégrer l'utilisation de nouvelles technologies (drone ou campagne aérienne avec caméra/photos HD) pour améliorer/faciliter le suivi des colonies. * Le « Suivi national de la production en jeunes des oiseaux marins nicheurs » : Il consiste à évaluer le succès reproducteur des oiseaux marins nicheurs pour l'ensemble des espèces nichant sur le littoral métropolitain, en se basant sur le nombre moyen de jeunes à l'envol par couple nicheur. Des comptages annuels plus fins sont réalisés sur des colonies cibles à l'échelle régionale par diverses structures comme les observatoires régionaux (ORA (Observatoire Régional de l'Avifaune), observatoire oiseaux marins et côtiers de l'OFB, larimed). Toutefois, en raison du trop faible nombre de données collectées pa
|
Ce sous-programme a pour objectif de suivre et évaluer l'abondance, la densité et la répartition spatiale des populations d'oiseaux marins observés en mer et ainsi caractériser les zones de densité en mer (habitats fonctionnels). Ainsi, la stratégie de surveillance de ce sous-programme repose essentiellement sur trois dispositifs de surveillance existants : * Les « Campagnes aériennes de suivi de la mégafaune marine et des macro-déchets flottants à large échelle (SAMM, SCANS, ASI) » : Elles consistent en des suivis aériens, réalisés tous les 6 ans en été et en hiver sur l'ensemble des SRM, pour l'observation des oiseaux marins, des mammifères marins, des autres espèces de la mégafaune pélagique, des déchets flottants et des activités humaines dans l'objectif de produire un état des lieux de la distribution spatiale et de l'abondance de ces espèces et d'en évaluer la variabilité spatiale et temporelle. Le protocole repose sur un plan d'échantillonnage composé de transects en ligne, préférentiellement en zig-zag pour optimiser l'effort de prospection. Son intérêt est de collecter des observations à une échelle spatiale importante (nationale ou régionale) en un temps court. Ces suivis pourront être améliorés au deuxième cycle sur la méthode d'observation en intégrant de nouvelles technologies (photos HD, caméra,…) pouvant compléter et affiner ainsi les données des observateurs. A noter, actuellement seules les campagnes SAMM (Suivi aérien de la mégafaune marine) et ASI (ACCOBAMS Survey Initiative) intègrent aujourd'hui le suivi des oiseaux marins. Il serait souhaitable toutefois que les campagnes SCANS (Suivi aérien des petits cétacés en Atlantique Nord-Est) intègrent également le recensement des oiseaux de mer dans leur protocole, et cela suite aux derniers résultats probants de tests effectués lors du dernier suivi SCANS été 2016 dans la ZEE française. * Les « Campagnes halieutiques DCF optimisées – Mégafaune marine et macro-déchets flottants (programme Mégascope) » : Elles consistent en un suivi annuel de la mégafaune marine (mammifères marins, tortues marines, oiseaux marins, grands poissons), des déchets flottants et des activités humaines par des observateurs embarqués sur les navires de l'Ifremer lors des campagnes annuelles IBTS (MMN, janvier), PELGAS (GdG nord et sud, avril-mai), PELMED (golfe du Lion, juin), CGFS (MEMN-MC, septembre-octobre) et EVHOE (MC-GdG nord et sud, octobre novembre). Le protocole Mégascope repose sur la mise en place d'une pla
|
En France, la DCSMM est mise en œuvre conjointement avec la directive 2014/89/UE (établissant un cadre pour la planification de l'espace maritime) à travers les documents stratégiques de façade. Dans cette démarche, le document stratégique de façade contribue à améliorer la prise en compte réciproque de l'ensemble des enjeux environnementaux et socioéconomiques. Il doit permettre de disposer d'une vision actualisée de l'état et des pressions qui pèsent sur les écosystèmes marins mais aussi des activités, usages et politiques publiques qui portent sur la mer et le littoral. Afin de répondre à ces objectifs, une partie dédiée aux suivis des activités, usages et politiques publiques des espaces maritimes et littoraux a été initiée de manière inédite dans le cadre de ce nouveau cycle. Sur ces thématiques, cette partie définit les suivis nécessaires à la mise à jour périodique des Objectifs Socio-Economiques et des Objectifs Environnementaux, et à l'évaluation régulière de l'état écologique des eaux marines et de l'analyse économique et sociale. Afin de répondre aux exigences du présent exercice de rapportage du programme de surveillance, cette partie "Activités, usages et politiques publiques" a été réduite aux besoins pour les objectifs environnementaux, transposée en sous-programme de surveillance et déclinée par descripteur.
|
Selected bird species (Calonectris diomedea, Puffinus yelkouan, Phalacrocorax aristotelis desmarestii, Larus audouinii) highly depend on good status of marine environment, because they feed on the sea, mainly on large areas. Monitoring activities exists for all 4 selected bird species, because they are foreseen within existing commitments and legislation such as the Habitats and Birds Directives and national Nature protection Act as well. Birds that breed within borders of protected areas (national and nature parks) are monitored as a part of protected areas management plans implementation. Calonectris diomedea breeds on offshore island of Southern Adriatic Sea: St. Andrija, Kamik and Palagruža Islands and also on several islands in Lastovo archipelago. Puffinus yelkouan breeds on only on three offshore islands: in Lastovo archipelago and on Svetac (Sv. Andrija) and Kamik islands. Larus audouinii breeds on several islands in Southern Adriatic Sea, in area between islands Korcula, Mljet and Lastovo and Pelješac peninsula. Phalacrocorax aristotelis breeds on small, non-inhabited island distributed in whole Adriatic Sea. The largest population (more than 30% of national population) breeds in the middle Adriatic Sea, within the borders of designated NATURA2000 SPA HR1000034 Northern part of Zadar Archipelago. |
Il programma di monitoraggio relativo agli "Uccelli" si propone di monitorare un gruppo di specie di uccelli nidificanti e/o svernanti strettamente legate all'ambiente marino con l'obiettivo di valutare il conseguimento del GES G1.1 "Le specie marine elencate nella Direttiva Habitat e nel protocollo SPA/BD della Convenzione di Barcellona mantengono o conseguono uno stato di conservazione soddisfacente" attraverso il Traguardo ambientale T 1.1 "La prevalenza delle specie marine elencate nella Direttiva Uccelli e nel protocollo SPA/BD della Convenzione di Barcellona mantiene o consegue uno stato di conservazione soddisfacente". Le specie marine selezionate a partire dalla Direttiva Uccelli e dal protocollo SPA/BD della Convenzione di Barcellona, in base alla loro stretta dipendenza dall’ambiente marino, sono tredici: Calonectris diomedea, Puffinus yelkouan, Hydrobates pelagicus, Phalacrocorax aristotelis, Ichthyaetus audouinii, Thalasseus sandvicensis, Somateria mollissima, Gavia stellata, Gavia arctica, Podiceps nigricollis, Mergus serrator, Melanitta fusca, Melanitta nigra, e sono raggruppate in tre raggruppamenti ecologici (guilds): Uccelli marini di superficie (Surface-feeding); Uccelli tuffatori pelagici (Pelagic feeding); Uccelli tuffatori in profondità (Benthic-feeding). Il programma prevede attività di campo di varia natura durante le quali saranno acquisiti dati sull'abbondanza delle popolazioni, sui parametri demografici e sulla distribuzione delle suddette specie. Le azioni da intraprendere variano a seconda della specie/gruppo ecologico/fenologia. In particolare saranno usati sia metodi di censimento da terra o da piccole imbarcazioni, sia metodi di censimento da aereo. Per quanto riguarda le specie nidificanti in colonie o siti di nidificazione ispezionabili (Phalacrocorax aristotelis, Ichthyaetus audouinii, Thalasseus sandvicensis, Somateria mollissima), saranno censiti tutti i siti in cui è distribuita la popolazione italiana almeno una volta durante il periodo di studio; saranno anche acquisiti dati sul successo riproduttivo. Per quanto riguarda le specie nidificanti in cavità nascoste dall’esterno (Calonectris diomedea, Puffinus yelkouan, Hydrobates pelagicus) saranno utilizzati metodi differenti a seconda del parametro da misurare; la distribuzione sarà misurata in termini di siti riproduttivi occupati su tutto il territorio nazionale e il successo riproduttivo sarà misurato presso colonie di studio su campioni di nidi studio marcati indivi
|
Il programma di monitoraggio relativo agli "Uccelli" si propone di monitorare un gruppo di specie di uccelli nidificanti e/o svernanti strettamente legate all'ambiente marino con l'obiettivo di valutare il conseguimento del GES G1.1 "Le specie marine elencate nella Direttiva Habitat e nel protocollo SPA/BD della Convenzione di Barcellona mantengono o conseguono uno stato di conservazione soddisfacente" attraverso il Traguardo ambientale T 1.1 "La prevalenza delle specie marine elencate nella Direttiva Uccelli e nel protocollo SPA/BD della Convenzione di Barcellona mantiene o consegue uno stato di conservazione soddisfacente". Le specie marine selezionate a partire dalla Direttiva Uccelli e dal protocollo SPA/BD della Convenzione di Barcellona, in base alla loro stretta dipendenza dall’ambiente marino, sono tredici: Calonectris diomedea, Puffinus yelkouan, Hydrobates pelagicus, Phalacrocorax aristotelis, Ichthyaetus audouinii, Thalasseus sandvicensis, Somateria mollissima, Gavia stellata, Gavia arctica, Podiceps nigricollis, Mergus serrator, Melanitta fusca, Melanitta nigra, e sono raggruppate in tre raggruppamenti ecologici (guilds): Uccelli marini di superficie (Surface-feeding); Uccelli tuffatori pelagici (Pelagic feeding); Uccelli tuffatori in profondità (Benthic-feeding). Il programma prevede attività di campo di varia natura durante le quali saranno acquisiti dati sull'abbondanza delle popolazioni, sui parametri demografici e sulla distribuzione delle suddette specie. Le azioni da intraprendere variano a seconda della specie/gruppo ecologico/fenologia. In particolare saranno usati sia metodi di censimento da terra o da piccole imbarcazioni, sia metodi di censimento da aereo. Per quanto riguarda le specie nidificanti in colonie o siti di nidificazione ispezionabili (Phalacrocorax aristotelis, Ichthyaetus audouinii, Thalasseus sandvicensis, Somateria mollissima), saranno censiti tutti i siti in cui è distribuita la popolazione italiana almeno una volta durante il periodo di studio; saranno anche acquisiti dati sul successo riproduttivo. Per quanto riguarda le specie nidificanti in cavità nascoste dall’esterno (Calonectris diomedea, Puffinus yelkouan, Hydrobates pelagicus) saranno utilizzati metodi differenti a seconda del parametro da misurare; la distribuzione sarà misurata in termini di siti riproduttivi occupati su tutto il territorio nazionale e il successo riproduttivo sarà misurato presso colonie di studio su campioni di nidi studio marcati indivi
|
Il programma di monitoraggio relativo agli "Uccelli" si propone di monitorare un gruppo di specie di uccelli nidificanti e/o svernanti strettamente legate all'ambiente marino con l'obiettivo di valutare il conseguimento del GES G1.1 "Le specie marine elencate nella Direttiva Habitat e nel protocollo SPA/BD della Convenzione di Barcellona mantengono o conseguono uno stato di conservazione soddisfacente" attraverso il Traguardo ambientale T 1.1 "La prevalenza delle specie marine elencate nella Direttiva Uccelli e nel protocollo SPA/BD della Convenzione di Barcellona mantiene o consegue uno stato di conservazione soddisfacente". Le specie marine selezionate a partire dalla Direttiva Uccelli e dal protocollo SPA/BD della Convenzione di Barcellona, in base alla loro stretta dipendenza dall’ambiente marino, sono tredici: Calonectris diomedea, Puffinus yelkouan, Hydrobates pelagicus, Phalacrocorax aristotelis, Ichthyaetus audouinii, Thalasseus sandvicensis, Somateria mollissima, Gavia stellata, Gavia arctica, Podiceps nigricollis, Mergus serrator, Melanitta fusca, Melanitta nigra, e sono raggruppate in tre raggruppamenti ecologici (guilds): Uccelli marini di superficie (Surface-feeding); Uccelli tuffatori pelagici (Pelagic feeding); Uccelli tuffatori in profondità (Benthic-feeding). Il programma prevede attività di campo di varia natura durante le quali saranno acquisiti dati sull'abbondanza delle popolazioni, sui parametri demografici e sulla distribuzione delle suddette specie. Le azioni da intraprendere variano a seconda della specie/gruppo ecologico/fenologia. In particolare saranno usati sia metodi di censimento da terra o da piccole imbarcazioni, sia metodi di censimento da aereo. Per quanto riguarda le specie nidificanti in colonie o siti di nidificazione ispezionabili (Phalacrocorax aristotelis, Ichthyaetus audouinii, Thalasseus sandvicensis, Somateria mollissima), saranno censiti tutti i siti in cui è distribuita la popolazione italiana almeno una volta durante il periodo di studio; saranno anche acquisiti dati sul successo riproduttivo. Per quanto riguarda le specie nidificanti in cavità nascoste dall’esterno (Calonectris diomedea, Puffinus yelkouan, Hydrobates pelagicus) saranno utilizzati metodi differenti a seconda del parametro da misurare; la distribuzione sarà misurata in termini di siti riproduttivi occupati su tutto il territorio nazionale e il successo riproduttivo sarà misurato presso colonie di studio su campioni di nidi studio marcati indivi
|
Opis programa:
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju se nanaša na spremljanje populacij ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) poteka program Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, v okviru katerega se beleži tudi smrtnost ptic zaradi prilova.
|
Opis programa
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju se nanaša na spremljanje populacij ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) poteka program Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, v okviru katerega se beleži tudi smrtnost ptic zaradi prilova.
|
Opis programa:
Program Monitoring morskih sesalcev se nanaša na spremljanje populacij morskih sesalcev – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring morskih sesalcev se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah morskih sesalcev z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring morskih sesalcev spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) poteka program Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, v okviru katerega se beleži tudi smrtnost morskih sesalcev zaradi prilova.
|
Opis programa:
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice se nanaša na spremljanje populacij pridnenih rib kontinentalne ravnice – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah pridnenih rib kontinentalne ravnice z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice je povezan s strategijo Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) in programom Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene.
|
Opis programa
Program Monitoring obalnih rib se nanaša na spremljanje obalne ribje združbe kot celote – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring obalnih rib se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o obalni ribji združbi z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring obalnih rib spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring obalnih rib je povezan s strategijo Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), in programom Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, ter s strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programom Monitoring bentoških habitatnih tipov.
|
Opis programa:
Program Monitoring obalnih glavonožcev se nanaša na spremljanje populacij obalnih glavonožcev – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring obalnih glavonožcev se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah obalnih glavonožcev z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring obalnih glavonožcev spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice je povezan s strategijo Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) in programom Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene.
|
Opis in namen programa
Program Monitoring habitata vodnega stolpca se nanaša na spremljanje značilnosti habitata – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring habitata vodnega stolpca se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o značilnostih habitata vodnega stolpca z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring habitata vodnega stolpca spremljamo doseganje okoljskega cilja D1C6, opredeljenega v presoji stanja: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring habitata vodnega stolpca je povezan z:
- strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev,
- strategijo Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) in programoma Monitoring naseljenih tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih, in Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe,
- strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programi Monitorin
|
Opis in namen programa
Program Monitoring bentoških habitatnih tipov se nanaša na spremljanje značilnosti habitata – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje in na spremljanje obsega poškodb oziroma izgub bentoških habitatov – stopnja pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S programom Monitoring bentoških habitatnih tipov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1 in D6.
Cilj programa:
S programom Monitoring bentoških habitatnih tipov spremljamo doseganje okoljskih ciljev D6C1 – D6C3, opredeljenih v presoji stanja: »Preprečitev dodatne izgube bentoških habitatnih tipov v mediolitoralu in infralitoralu. Ohranitev dobrega stanja bentoških habitatov v cirkalitoralu (tudi cilji za D6C4). Preprečevanje slabšanja stanja bentoških habitatnih tipov zaradi škodljivih učinkov antropogenih pritiskov (tudi cilj za D6C5).«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezovanje z drugimi programi:
Program Monitoring bentoških habitatnih tipov je povezan s strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programoma Monitoring združb makrofitov in Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov.
|
Opis in namen programa
Program Monitoring kemijskih značilnosti se nanaša na spremljanje značilnosti ekosistemov – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring kemijskih značilnosti se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Cilj programa:
S programom Monitoring kemijskih značilnosti spremljamo doseganje okoljskega cilja D1C6, opredeljenega v presoji stanja: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz Člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezovanje z drugimi programi
Program Monitoring kemijskih značilnosti je povezan s strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programoma Monitoring hranilnih snovi v vodnem stolpcu in Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca.
|
Opis in namen programa
Program Monitoring fizikalnih značilnosti se nanaša na spremljanje značilnosti ekosistemov – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring fizikalnih značilnosti se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Cilj programa:
S programom Monitoring fizikalnih značilnosti spremljamo doseganje okoljskega cilja D1C6, opredeljenega v presoji stanja: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz Člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20).
Povezovanje z drugimi programi:
Program Monitoring fizikalnih značilnosti je povezan s strategijo Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programom Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) ter strategijo Monitoring podvodnega hrupa (D11) in programoma Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi in Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi.
|
Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov se nanaša na spremljanje značilnosti ekosistemov – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptorje D1, D4 in D6.
Cilj programa: S programom Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov spremljamo doseganje naslednjih okoljskih ciljev, opredeljenih v presoji stanja:
- D1C6: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
- D4C1 – D4C2: »Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja glede na deskriptor kakovosti Elementi prehranjevalni spletov (D4), vključno z določitvijo vrednosti, pomembnih za presojo.«
- D6C4: »Preprečitev dodatne izgube bentoških habitatnih tipov v mediolitoralu in infralitoralu. Ohranitev dobrega stanja bentoških habitatov v cirkalitoralu.«
- D6C5: »Preprečevanje slabšanja stanja bentoških habitatnih tipov zaradi škodljivih učinkov antropogenih pritiskov.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Povezava z drugimi programi Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistema je povezan s strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Mon
|
Monitoring purpose |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Other policies and conventions |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||
Regional cooperation - coordinating body |
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||
Regional cooperation - countries involved |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
Regional cooperation - implementation level |
Common monitoring strategy |
Coordinated data collection |
Coordinated data collection |
Coordinated data collection |
Coordinated data collection |
Coordinated data collection |
Joint data collection |
Agreed data collection methods |
Coordinated data collection |
||||||||||||||||||
Monitoring details |
The Game Fund Service methodology was used and consisted of monthly bird observations in each investigation area. The monitoring program followed the MSFD criteria and indicators of species distribution, distributional range, distributional pattern within the latter, population size, and population abundance and/or biomass; and UNEP/MAP (2013) criteria and indicators of distributional range, population abundance, and population density.
The physicochemical parameters of the water column include master-variables that control the productivity of the food web and the habitability of the water column. Establishing baseline values at suitable reference stations can already be achieved from existing data for coastal waters (UNEP/MAP, WFD, and Nitrates Directive monitoring) as well as territorial waters for some parameters. Expansion beyond the coastal zone will allow the firm establishment of baseline conditions for these master-variables that are only otherwise known from occasional research studies in the region. See also the “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus (DFMR, 2017). |
Los elementos monitorizados (en este caso, las especies de ave) serán diferentes en función de cada demarcación marina. Para cada especie y demarcación se indica la frecuencia de muestreo propuesta.
NOR
Censo anual para especies prioritarias diurnas con nidos fácilmente detectables: 137178, 137162
• Censo trienal para especies prioritarias diurnas con nidos fácilmente detectables pero con poblaciones reproductoras muy localizadas:
137156*, 437883*
• Censo trienal** para especies prioritarias con hábitos nocturnos en las colonias, y con nidos en cavidades: 226024, 137189
• Censos adicionales para especies reproductoras comunes y no amenazadas, pero con información limitada:
232052, 137142, 137146
SUD
• Censo anual para:
567480
• Censos adicionales para especies reproductoras de interés con hábitos diurnos en las colonias y nidos expuestos: 232052, 137142, 137143, 137162
ESAL
• Censo anual: 137139, 137147
• Censo sexenal**: 137194/226024
• Censos adicionales:
137178, 232052, 137162, 567480
LEBA
• Censo anual para especies prioritarias de hábitos diurnos y nidos fácilmente detectables:
137139, 137166, 137178)
• Censo sexenal** para especies de Procellariiformes:
445503, 137194, 137189
• Censos adicionales: 137147, 137142, 137143, 232052, 137162, 567480
CAN
• Censo sexenal** por colonia para especies prioritarias:137193, 226024, 514084, 137191
212700, 137162, 137203
* Los censos de colonias de arao y gaviota tridáctila se realizan con carácter trienal en las escasas localizaciones en las que se ha detectado su presencia reciente (dos enclaves reducidos de la costa de Galicia). En la medida de lo posible, se recomienda adoptar una periodicidad de muestreo anual si en los próximos censos se detecta su presencia.
** Debido a los hábitos de cría de paíños, petreles y pardelas, llevar a cabo censos completos frecuentes resultaría especialmente complejo. Por ello, para las procelariformes se considera especialmente relevante, por un lado, llevar a cabo un correcto seguimiento de las puestas, los nidos y pollos en los lugares escogidos en el marco del programa de seguimiento AV-2; por otro lado, para el seguimiento de las colonias, se aconseja seleccionar una muestra lo más representativa posible de colonias con una mejor accesibilidad, a partir de las cuales se pueda realizar un cálculo fiable de las tendencias de las especies implicadas.
|
La frecuencia de muestreo será según requerido: mínimo de dos visitas anuales, al inicio (incubación) y al final (crecimiento de pollos) del periodo reproductor
|
El muestreo debe ser rutinario, con una frecuencia adecuada al funcionamiento y la temporalidad de las pesquerías evaluadas.
|
La frecuencia de muestreo dependerá de las plataformas disponibles para los muestreos, pudiendo ser anual (por ejemplo, en el caso de los censos desde la costa) o semestral (con dos muestreos anuales, correspondientes con el periodo migratorio primaveral/reproducción temprana y reproducción tardía/migración postnupcial). Además, se identificarán periodos prioritarios para cada demarcación marina.
|
Il monitoraggio riguarda l’elemento “specie” e prevede la raccolta di parametri relativi a abbondanza, distribuzione e caratteristiche demografiche delle popolazioni nidificanti e svernanti (criteri D1C2, D1C3, D1C4).
Parametri monitorati:
Abbondanza delle popolazioni nidificanti (numero di coppie nidificanti).
Abbondanza delle popolazioni svernanti (numero di individui svernanti).
Successo riproduttivo (giovani involati per nido campione; % giovani dell'anno sul totale della popolazione per Phalacrocorax aristotelis).
Presenza/assenza (numero di siti riproduttivi di specie che nidificano in cavità).
Abbondanza relativa degli individui osservati durante i voli aerei.
Protocollo di monitoraggio:
Il monitoraggio a causa della sua complessità in termini di numero di specie differenti e delle caratteristiche ecologiche si avvarrà di protocolli di monitoraggio in funzione del criterio della Decisione della Commissione (2017/848/UE) per il quale è necessario raccogliere dati.
- Conteggio diretto degli individui svernanti in aree marine costiere già delimitate e codificate (protocollo IWC).
- Conteggio diretto dei nidi o degli adulti in cova per le specie nidificanti in colonia o in siti riproduttivi osservabili.
- Monitoraggio del successo riproduttivo (D1C3) per le specie indicate nella tabella 3 con modalità differenti a seconda della specie: numero di nidi di successo su un sottocampione di nidi di studio marcati per Calonectris diomedea e Puffinus yelkouan; numero di giovani del primo anno osservati sul totale degli individui osservati per Phalacrocorax aristotelis, Somateria mollissima e Thalasseus sandvicensis.
|
Il monitoraggio riguarda l’elemento “specie” e prevede la raccolta di parametri relativi a abbondanza, distribuzione e caratteristiche demografiche delle popolazioni nidificanti e svernanti (criteri D1C2, D1C3, D1C4).
Parametri monitorati:
Abbondanza delle popolazioni nidificanti (numero di coppie nidificanti).
Abbondanza delle popolazioni svernanti (numero di individui svernanti).
Successo riproduttivo (giovani involati per nido campione; % giovani dell'anno sul totale della popolazione per Phalacrocorax aristotelis).
Presenza/assenza (numero di siti riproduttivi di specie che nidificano in cavità).
Abbondanza relativa degli individui osservati durante i voli aerei.
Protocollo di monitoraggio:
Il monitoraggio a causa della sua complessità in termini di numero di specie differenti e delle caratteristiche ecologiche si avvarrà di protocolli di monitoraggio in funzione del criterio della Decisione della Commissione (2017/848/UE) per il quale è necessario raccogliere dati.
- Conteggio diretto degli individui svernanti in aree marine costiere già delimitate e codificate (protocollo IWC).
- Conteggio diretto dei nidi o degli adulti in cova per le specie nidificanti in colonia o in siti riproduttivi osservabili.
- Monitoraggio del successo riproduttivo (D1C3) per le specie indicate nella tabella 3 con modalità differenti a seconda della specie: numero di nidi di successo su un sottocampione di nidi di studio marcati per Calonectris diomedea e Puffinus yelkouan; numero di giovani del primo anno osservati sul totale degli individui osservati per Phalacrocorax aristotelis, Somateria mollissima e Thalasseus sandvicensis.
|
Il monitoraggio riguarda l’elemento “specie” e prevede la raccolta di parametri relativi a abbondanza, distribuzione e caratteristiche demografiche delle popolazioni nidificanti e svernanti (criteri D1C2, D1C3, D1C4).
Parametri monitorati:
Abbondanza delle popolazioni nidificanti (numero di coppie nidificanti).
Abbondanza delle popolazioni svernanti (numero di individui svernanti).
Successo riproduttivo (giovani involati per nido campione; % giovani dell'anno sul totale della popolazione per Phalacrocorax aristotelis).
Presenza/assenza (numero di siti riproduttivi di specie che nidificano in cavità).
Abbondanza relativa degli individui osservati durante i voli aerei.
Protocollo di monitoraggio:
Il monitoraggio a causa della sua complessità in termini di numero di specie differenti e delle caratteristiche ecologiche si avvarrà di protocolli di monitoraggio in funzione del criterio della Decisione della Commissione (2017/848/UE) per il quale è necessario raccogliere dati.
- Conteggio diretto degli individui svernanti in aree marine costiere già delimitate e codificate (protocollo IWC).
- Conteggio diretto dei nidi o degli adulti in cova per le specie nidificanti in colonia o in siti riproduttivi osservabili.
- Monitoraggio del successo riproduttivo (D1C3) per le specie indicate nella tabella 3 con modalità differenti a seconda della specie: numero di nidi di successo su un sottocampione di nidi di studio marcati per Calonectris diomedea e Puffinus yelkouan; numero di giovani del primo anno osservati sul totale degli individui osservati per Phalacrocorax aristotelis, Somateria mollissima e Thalasseus sandvicensis.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za osamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst - Ptice, ki se prehranjujejo v bentoškem območju in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2), Demografske značilnosti populacije (D1C3), Območje razširjenosti vrst (D1C4) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst - Ptice, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2),, Demografske značilnosti populacije (D1C3), Območje razširjenosti vrst (D1C4) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring morskih sesalcev nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – morski sesalci in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2), merilo Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2), Demografske značilnosti populacije (D1C3), Območje razširjenosti vrst (D1C4) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – Pridnene ribe kontinentalne ravnice. V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring obalnih rib nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – obalne ribe in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring obalnih glavonožcev nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – obalni glavonožci in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2) in Demografske značilnosti populacije (D1C3). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje. Vsebina programa se izvaja od leta 2006 in se namerava izvajati tudi v prihodnje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring habitata vodnega stolpca nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring bentoških habitatnih tipov nanaša na element meril Fizična izguba morskega dna (vključno z območji v bibavičnem pasu) in merilo Prostorski obseg in razporeditev fizične izgube (trajna sprememba) naravnega morskega dna (D6C1), element meril Fizične motnje morskega dna (vključno z območji v bibavičnem pasu) in merilo Prostorski obseg in razporeditev pritiskov fizičnih motenj morskega dna (D6C2), element meril Bentoški habitatni tipi (EUNIS2) in merilo Prostorski obseg bentoškega habitatnega tipa (EUNIS2) na katerega vpliva fizična motnja in se to odraža v spremembi njegove biotske in abiotske strukture in funkcij (D6C3) ter element meril Bentoški glavni tipi habitata in merila Obseg izgube habitata, ki je posledica antropogenih pritiskov (D6C4) in Obseg škodljivih učinkov zaradi antropogenih pritiskov na stanje habitata (D6C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring kemijskih značilnosti nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring fizikalnih značilnosti nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6), element meril Prehranjevalne združbe ekosistema in merila Raznolikost (vrstna sestava in relativna številčnost) prehranjevalnih združb (D4C1), Ravnovesje celotne številčnosti med prehranjevalnimi združbami (D4C2) in Razporeditev velikosti osebkov v prehranjevalni združbi (D4C3) ter element meril Bentoški glavni tipi habitata in merili Obseg izgube habitata, ki je posledica antropogenih pritiskov (D6C4) in Obseg škodljivih učinkov zaradi antropogenih pritiskov na stanje habitata (D6C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
||||||||
Grazing birds |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
Wading birds |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
Surface-feeding birds |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||
Pelagic-feeding birds |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||
Benthic-feeding birds |
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||
Small toothed cetaceans |
|
||||||||||||||||||||||||||
Deep-diving toothed cetaceans |
|||||||||||||||||||||||||||
Baleen whales |
|||||||||||||||||||||||||||
Seals |
|
||||||||||||||||||||||||||
Turtles |
|
||||||||||||||||||||||||||
Coastal fish |
|
||||||||||||||||||||||||||
Pelagic shelf fish |
|||||||||||||||||||||||||||
Demersal shelf fish |
|
|
|||||||||||||||||||||||||
Deep-sea fish |
|||||||||||||||||||||||||||
Commercially exploited fish and shellfish |
|||||||||||||||||||||||||||
Coastal/shelf cephalopods |
|
|
|||||||||||||||||||||||||
Deep-sea cephalopods |
|||||||||||||||||||||||||||
Benthic broad habitats |
|
|
|||||||||||||||||||||||||
Other benthic habitats |
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||
Pelagic broad habitats |
|
|
|||||||||||||||||||||||||
Coastal ecosystems |
|
||||||||||||||||||||||||||
Shelf ecosystems |
|||||||||||||||||||||||||||
Oceanic/deep-sea ecosystems |
|||||||||||||||||||||||||||
Input or spread of non-indigenous species |
|||||||||||||||||||||||||||
Disturbance of species (e.g. where they breed, rest and feed) due to human presence |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
Extraction of, or mortality/injury to, wild species (by commercial and recreational fishing and other activities) |
|
||||||||||||||||||||||||||
Physical disturbance to seabed |
|
||||||||||||||||||||||||||
Physical loss of the seabed |
|
||||||||||||||||||||||||||
Input of anthropogenic sound (impulsive, continuous) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||
Input of other forms of energy (including electromagnetic fields, light and heat) |
|
|
|||||||||||||||||||||||||
Newly introduced non-indigenous species |
|||||||||||||||||||||||||||
Established non-indigenous species |
|||||||||||||||||||||||||||
Coastal defence and flood protection |
|||||||||||||||||||||||||||
Offshore structures (other than for oil/gas/renewables) |
|||||||||||||||||||||||||||
Extraction of minerals (rock, metal ores, gravel, sand, shell) |
|||||||||||||||||||||||||||
Extraction of oil and gas, including infrastructure |
|||||||||||||||||||||||||||
Extraction of salt |
|||||||||||||||||||||||||||
Extraction of water |
|||||||||||||||||||||||||||
Renewable energy generation (wind, wave and tidal power), including infrastructure |
|||||||||||||||||||||||||||
Transmission of electricity and communications (cables) |
|||||||||||||||||||||||||||
Fish and shellfish harvesting (professional, recreational) |
|||||||||||||||||||||||||||
Fish and shellfish processing |
|||||||||||||||||||||||||||
Marine plant harvesting |
|||||||||||||||||||||||||||
Hunting and collecting for other purposes |
|||||||||||||||||||||||||||
Aquaculture – marine, including infrastructure |
|||||||||||||||||||||||||||
Agriculture |
|||||||||||||||||||||||||||
Transport infrastructure |
|||||||||||||||||||||||||||
Transport – shipping |
|||||||||||||||||||||||||||
Waste treatment and disposal |
|||||||||||||||||||||||||||
Tourism and leisure infrastructure |
|||||||||||||||||||||||||||
Tourism and leisure activities |
|||||||||||||||||||||||||||
Research, survey and educational activities |
|||||||||||||||||||||||||||
Chemical characteristics |
|
|
|||||||||||||||||||||||||
Physical and hydrological characteristics |
|
|
|||||||||||||||||||||||||
Species affected by incidental by-catch |
|
||||||||||||||||||||||||||
Restructuring of seabed morphology, including dredging and depositing of materials |
|||||||||||||||||||||||||||
Spatial scope |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Marine reporting units |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Temporal scope (start date - end date) |
2005-9999 |
2015-9999 |
2015-9999 |
2015-9999 |
2015-9999 |
2005-9999 |
2020-2026 |
2020-2026 |
1967-9999 |
1968-9999 |
2007-9999 |
2021-9999 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
1983-9999 |
1983-9999 |
2002-9999 |
2006-9999 |
2006-9999 |
2006-9999 |
1958-9999 |
2007-9999 |
1984-9999 |
1958 |
2006-9999 |
Monitoring frequency |
As needed |
Other |
As needed |
Other |
As needed |
Other |
6-yearly |
6-yearly |
Yearly |
6-yearly |
Yearly |
As needed |
Yearly |
Other |
Other |
Other |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
Monitoring type |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Monitoring method |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Monitoring method other |
D1. As described in the monitoring records of the Game Fund and fauna Service of the Republic of Cyprus and in the Terms of Reference document.
D1 Biodiversity - Mammals and Reptiles
The monitoring methods implemented in previous surveys in the region (eg. Ryan at al., 2014) and/or those recommended by a regional body, eg. ACCOBAMS (Agreement on the Conservation of cetaceans in the Black Sea Mediterranean Sea and Contigous Atlantic Area) are implemented. Mortality monitoring is conducted according to cetacean and turtle strandings programme procedures. See also “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus (DFMR, 2017). For the marine turtles the monitoring follows the “Manual for the Conservation of Marine Turtles in the Mediterranean, (1995) UNEP(MAP/SPA) IUCN/CWS/Fish. Dept. MANRE (Cyprus)” and the “Addendum 1 – Conservation Practices, Manual for the Conservation of Marine Turtles in the Mediterranean (2008)”. The monitoring of Monachus monachus follows a national Protocol.
Biodiversity - Water columns |
Se censarán las poblaciones de aves marinas mediante visitas a los lugares de cría, empleando los medios necesarios para ello (acceso a pie/vehículo/embarcación/aeronave).
Para algunas especies, el conteo de nidos puede efectuarse a cierta distancia, empleando material óptico, sin necesidad de interferir con las aves reproductoras.
En el caso de las Procelariformes será necesario el acceso a los nidos para su conteo directo, o bien se procederá a la realización de estimas indirectas siguiendo metodologías estandarizadas (vocalizaciones, extrapolación estratificada por hábitat, conteo de balsas, etc.).
La metodología para cada uno de estos grupos se describe detalladamente en las monografías para el censo de aves reproductoras de SEO/BirdLife citadas en el apartado 3 (Descripción del programa), y concuerdan a grandes rasgos con la metodología estandarizada planteada en otras regiones de mejor cobertura (por ejemplo, Mitchell et al. 2004). No se prevén desviaciones del método (salvo los necesarios ajustes a cada situación particular: especie/colonia)
Por último, cabe destacar que España y Portugal han trabajado conjuntamente en el diseño de programas de seguimiento coherentes para aves, mamíferos y tortugas marinos, para la región macaronésica (en aguas españolas, la demarcación canaria), a través del proyecto MISTIC SEAS I y II. Por ello, en la demarcación canaria los programas de seguimiento se ajustarán siempre que sea posible a las metodologías establecidas en el proyecto MISTIC SEAS.
Referencias relacionadas:
• Demarcación marina noratlántica
o Alcalde, A. y F. Docampo. 2009. Arao común. En: Palomino, D. y B. Molina (Eds): Aves acuáticas reproductoras en España. Población en 2007 y método de censo, pp. 147-153. SEO/BirdLife, Madrid.
o Álvarez, D. y A. Velando. 2007. El cormorán moñudo en España. Población en 2006-2007 y método de censo. SEO/BirdLife. Madrid.
o Bertolero, A., M. Genovart, A. Martínez-Abraín, B. Molina, J. Mouriño, D. Oro y G. Tavecchia. 2009. Gaviota cabecinegra, picofina, de Audouin, tridáctila y gavión atlántico en España. Población en 2007 y método de censo. SEO/BirdLife. Madrid.
o Corbacho, C., J.M. Sánchez y M.A. Villegas. 2009. Pagazas, charranes y fumareles en España. Población reproductora en 2007 y método de censo. SEO/BirdLife. Madrid.
o Martí, R. y J.C. Del Moral (Eds.). 2003. Atlas de las Aves Reproductoras de España. Dirección General de Conservación de la Naturaleza-Sociedad Española de Ornitología. Madrid.
o Mitchell, P |
En primer lugar, deberán seleccionarse las colonias de seguimiento, atendiendo a diversos criterios, principalmente: representatividad geográfica, fácil acceso, minimización de las molestias. Los detalles del seguimiento dependerán de la especie y las características del lugar (e.g. Walsh et al. 1995), pero es imprescindible realizar por lo menos dos visitas por temporada, para evaluar número de nidos ocupados y tamaño de puesta (durante la incubación) y éxito reproductor (pollos volanderos, al final del periodo de crecimiento). Para pardelas, petreles y paíños, así como para el cormorán moñudo, se llevará, cuando sea posible, un registro estandarizado de nidos ocupados año tras año, y se marcarán pollos y adultos para evaluar tasa de retorno, reclutamiento y supervivencia. En el caso del cormorán, es apropiado marcar con anillas de lectura a distancia (PVC), que permiten aportar información sin molestar a las aves, tanto en la colonia como fuera de ésta. En el caso de la gaviota tridáctila y del arao, dada su sensibilidad y la dificultad de acceder a los lugares de nidificación, el seguimiento se limitará a observaciones a distancia, desde costa o embarcación.
Para la evaluación de impactos, el seguimiento se adecuará a las características del lugar y las particularidades de cada especie. No se prevén desviaciones del método (salvo los necesarios ajustes a cada situación particular: especie/colonia).
Este programa de seguimiento es de gran valor para especies de difícil censo, cuya productividad sin embargo es relativamente sencilla de monitorizar, debido a que los nidos son fácilmente identificables, el acceso no es complicado, y/o los adultos son fácilmente capturables. En otros casos, como en el de las gaviotas y charranes, se tratará de recopilar información sobre éxito reproductor, pero no es necesario un seguimiento tan detallado.
Por último, cabe destacar que España y Portugal han trabajado conjuntamente en el diseño de programas de seguimiento coherentes para aves, mamíferos y tortugas marinos, para la región macaronésica (en aguas españolas, la demarcación canaria), a través del proyecto MISTIC SEAS I y II. Por ello, en la demarcación canaria los programas de seguimiento se ajustarán siempre que sea posible a las metodologías establecidas en el proyecto MISTIC SEAS. |
Siguiendo las recomendaciones del ICES WKBYCS (Workshop to Review and Advise on Seabird Bycatch), y otras iniciativas, se considera necesario realizar una evaluación de riesgo para identificar aquellos segmentos de la flota/áreas/períodos de tiempo con un mayor riesgo de captura accidental de aves. Esta evaluación de riesgo se llevará a cabo siguiendo la metodología empleada internacionalmente (e.g. ISO) e incluirá una determinación de la probabilidad de la interacción entre la actividad pesquera y las aves marinas con base en:
a. el solapamiento espacial/temporal entre mapas de esfuerzo y de densidad de las diferentes especies;
b. y la información proveniente de otras fuentes (entrevistas, aves orilladas, bibliografía, observadores, diarios de pesca, etc.).
Tomando como base los resultados obtenidos en esta evaluación, se diseñará un programa de muestreo que consistirá en:
1. La monitorización de la actividad de la flota mediante observadores a bordo (coordinación con el Programa Nacional de Datos Básicos y mediante observadores específicos con un objetivo doble, obtener información del nivel de interacción a escala global y obtener estimas fiables en aquellos métiers identificados como prioritarios). El programa de observadores se adaptará para cubrir aquellas flotas pesqueras con mayor incidencia de capturas adicionales, de acuerdo al análisis del riesgo realizado.
2. Los datos procedentes de las anotaciones en los diarios de pesca y la evaluación de la posibilidad de establecer sistemas de cámaras a bordo, para lograr una mayor cobertura del esfuerzo (con su eficacia testada mediante el proyecto piloto).
3. Entrevistas a patrones y pescadores, para establecer una cooperación efectiva con el sector, identificar flotas/artes adicionales con altos niveles de interacciones y facilitar la búsqueda de medidas de mitigación.
El diseño de muestreo pretende asegurar una cobertura suficiente para ser representativo y obtener estimas fiables de captura accidental en el conjunto de la demarcación.
Asimismo, se aconseja comenzar a recopilar de información sobre capturas accidentales en la flota pesquera artesanal. Ya se han realizado diversos proyectos e iniciativas que facilitan la toma de datos, como aplicaciones o cuadernos ad hoc. |
Este programa aúna iniciativas muy dispares, por lo que requiere un especial énfasis en el trabajo de recopilación de información.
Referencias relacionadas:
• Abad, E., X. Valeiras, A. Serrano, F. Sánchez y S. García. 2011. Aves marinas en el mar Cantábrico y Galicia: distribución espacial y efecto de descartes pesqueros y factores ambientales. En: Valeiras, X., G. Muñoz, A. Bermejo, J.M. Arcos y A.M. Paterson (Eds.): Actas del 6º Congreso del GIAM y el Taller internacional sobre la Ecología de Paiños y Pardelas en el sur de Europa. Boletín del Grupo Ibérico de Aves Marinas, pp. 79-84.
• Arcos, J.M., J. Bécares, B. Rodríguez y A. Ruiz. 2009. Áreas importantes para la conservación de las aves marinas en España. LIFE04NAT/ES/000049- SEO/BirdLife. Madrid.
• Gonzáles R. y Pérez-Aranda D. 2011. La invernada de aves acuáticas en España, 1980-2009. SEO/BirdLife. Madrid.
• Heubeck, M. and Camphuysen, C.J., 1992. European beached bird survey schemes. Seabird Group Newsletter 62: 3 5.
• Ocio, G., Bermejo, A. & García, S. 2011. Movimientos de los procelariformes en el Golfo De Vizcaya y Canal de La Mancha. En: Valeiras, X., G. Muñoz, A. Bermejo, J.M. Arcos y A.M. Paterson (Eds.): Actas del 6º Congreso del GIAM y el Taller internacional sobre la Ecología de Paiños y Pardelas en el sur de Europa. Boletín del Grupo Ibérico de Aves Marinas, pp. 101-105.
• Romay, C.D., Ramos, A., Barros, A. & Bao, R. 2011. Aspectos biológicos de sex-ratio y edad en la pardela capirotada Puffinus gravis en el Atlántico Noreste. En: Valeiras, X., G. Muñoz, A. Bermejo, J.M. Arcos y A.M. Paterson (Eds.): Actas del 6º Congreso del GIAM y el Taller internacional sobre la Ecología de Paiños y Pardelas en el sur de Europa. Boletín del Grupo Ibérico de Aves Marinas, pp. 133-138.
• Sandoval, A., R. Hevia, D. Fernández y A. Valderas. 2010. Boletín de la Estación Ornitológica de Estaca de Bares. Número 2 - Año 2009. Dirección Xeral de Conservación da Natureza, Consellería do Medio Rural da Xunta de Galicia / TERRANOVA Interpretación y Gestión Ambiental, S.L. Coruña.
• SEO/BirdLife. 2001. Aves petroleadas. SEO/BirdLife y Conselleria de Medi Ambient (Govern de les Illes Balears). Documents tècnics de Conservació II-9.
• SEO/BirdLife. 2014. Programa atlántico de seguimiento de aves marinas orilladas. Resultados 2011-2014. Informe para el proyecto Interreg FAME. SEO/BirdLife, inédito.
• Valeiras, X. 2003. Attendance of scavenging seabirds at trawler discards off Galicia, Spain. Scientia Marina, 67: 77 |
Se llevarán a cabo censos mediante transectos estandarizados durante los periodos de navegación del barco, desde un punto elevado y ventajoso. Se anotan las aves observadas (especie, edad, comportamiento), con especial atención a las observaciones dentro de la banda de censo (generalmente 300 m de ancho a uno o dos costados del barco), aplicando una corrección (snap‐shot) para las aves en vuelo. Al mismo tiempo se anotan las condiciones meteorológicas, interacciones, actividades humanas. Los datos se agrupan por unidades de 5 o 10 minutos de censo.
Alternativamente, se podrá utilizar una metodología de tipo “distance sampling” (por ejemplo, line transect) similar a la descrita anteriormente, pero que no implica la definición de un ancho de banda, sino que establece una función de detectabilidad según la distancia al barco y la especie en cuestión. Este método es el más extendido para el censo de cetáceos, pero también se utiliza para aves.
Asimismo, se practicarán conteos desde un punto fijo de la costa durante los picos migratorios, seleccionando aquellos puntos que sean estratégicos para detectar el flujo de aves, con censos diarios o casi diarios durante el periodo de luz solar. Dentro de esta metodología se utilizarán protocolos estandarizados mediante un “seguimiento de esfuerzo constante”.
Por último, cabe destacar que España y Portugal han trabajado conjuntamente en el diseño de programas de seguimiento coherentes para aves, mamíferos y tortugas marinos, para la región macaronésica (en aguas españolas, la demarcación canaria), a través del proyecto MISTIC SEAS I y II. Por ello, en la demarcación canaria los programas de seguimiento se ajustarán siempre que sea posible a las metodologías establecidas en el proyecto MISTIC SEAS. |
Se recopilará la información entre las unidades administrativas competentes en cada uno de los indicadores asociadas a los objetivos. |
Se recopilará la información entre las unidades administrativas competentes en cada uno de los indicadores asociadas a los objetivos. |
Dénombrement des oiseaux d'eau hivernants à la mi-janvier de chaque année pour le suivi Wetlands International. Pour le suivi des reposoirs de limicoles côtiers dans le cadre de l'Observatoire Patrimoine Naturel Littoral (OPNL), le suivi s'inscrit en complémentarité des comptages wetlands et se traduit par des comptages mensuels autour du 15 de chaque mois, réalisés chaque année sur l'ensemble du cycle annuel pour 25 espèces de limicoles. Le suivi s'effectue, pour chaque site, sur l'ensemble de l'unité fonctionnelle (ensemble géographique fréquenté par une même communauté d'oiseaux). Les paramètres suivis sont l'abondance et la répartition spatiale des limicoles côtiers et anatidés. |
Le suivi des effectifs et de la production en jeunes des oiseaux marins nicheurs est réalisé selon le protocole suivant: http://oiseaux-marins.fr/IMG/pdf/GISOM-methodo _doc-entier.pdf. A noter que le suivi de macrodéchets dans les nids de cormorans huppés es réalisé en même temps que le recensement des colonies (suivi national des effectifs d'oiseaux marins nicheurs et suivi national de la production en jeunes des oiseaux marins nicheurs). Le contenu des nids est répertorié et simultanément le nombre d'items de macrodéchets dans le nid est évalué visuellement. |
La stratégie de surveillance de ce sous-programme repose essentiellement sur trois dispositifs de suivi existants : -Les Campagnes aériennes de suivi de la mégafaune marine et des déchets flottants à large échelle (SAMM, SCANS, ASI) : elles consistent en des suivis aériens, réalisés tous les 6 ans en été et en hiver sur l'ensemble des SRM, pour l'observation des oiseaux marins, des mammifères marins, des autres espèces de la mégafaune pélagique, des déchets flottants et des activités humaines dans l'objectif de produire un état des lieux de la distribution spatiale et de l'abondance de ces espèces et d'en évaluer la variabilité spatiale et temporelle. -Les Campagnes halieutiques DCF optimisées - mégafaune et déchets marins (Mégascope) : elles consistent en un suivi annuel de la mégafaune marine (mammifères marins, tortues marines, oiseaux marins, grands poissons), des déchets flottants et des activités humaines par des observateurs embarqués sur les navires de l'Ifremer lors des campagnes annuelles IBTS (MMN, janvier), PELGAS (GdG nord et sud, avril-mai), PELMED (golfe du Lion, juin), CGFS (MEMN-MC, septembre-octobre) et EVHOE (MC-GdG nord et sud, octobre novembre). Le protocole Mégascope repose sur la mise en place d'une plateforme d'observation composée de deux observateurs. Ce protocole s'appuie sur la méthode de distance sampling et permet de produire des densités corrigées par l'effort et les conditions d'observation. -Le suivi des oiseaux en mer depuis la côte : il consiste à évaluer l'abondance relative, la distribution spatiale, la phénologie et la tendance démographique des populations d'oiseaux du large. Il repose essentiellement sur des comptages côtiers annuels, réalisés sur un intervalle de temps donné, sur des oiseaux en mouvements ou sur des sites connus pour accueillir d'importants effectifs en stationnements visibles depuis la côte. |
Ce sous-programme repose sur des dispositifs de collecte (e.g. base de données, règlement, contrôle, étude d'impact, enquête, infrastructure de données...) permettant de fournir régulièrement un ou des jeux de données relatifs aux activités, aux usages ou aux politiques publiques. Le dispositif de collecte utilisé fournit des données sur le "Nombre et surface d'habitats fonctonnels restaurés pour les oiseaux marins, dans les zones humides littorales" et les paramètres recherchés sont la localisation, le type et la surface des sites restaurés sur la période du cycle DCSMM. |
Sampling procedure has been described in Marasovic I., Krstulovic, N., Leder, N., Loncar, G., Precali, R., Šolic, M., Loncar,.G., Beg- Paklar, G., Bojanic, N., Cvitkovic, I., Dadic, V., Despalatovic, M., Dulcic, J., Grbec, B., Kušpilic, G., Nincevic-Gladan, Ž., P. Tutman, Ujevic, I., Vrgoc, N., Vukadin, P., Žuljevic, A. Coastal cities water pollution control project, Part C1: Monitoring and Observation System for Ongoing Assessment of the Adriatic sea under the Adriatic sea Monitoring Programme, Phase II. Interim report (IR), December, 2013.
https://jadran.izor.hr/jadranski_projekt_2/MJERNE-METODE-I-OPREMA.pdf |
Decisione della Commissione (2017/848/UE), IWC (International Waterbird Census) |
Decisione della Commissione (2017/848/UE), IWC (International Waterbird Census) |
Decisione della Commissione (2017/848/UE), IWC (International Waterbird Census) |
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem obmocju je del spremljanja populacij ptic v okviru projektnih monitoringov in pa rednih popisov ptic na zašcitenih obmocjih za vrste, za katere je bilo opredeljeno posebno obmocje varstva Natura 2000. V okviru programa se spremljajo podatki o vrstni sestavi, številcnosti, številu gnezdecih parov, demografiji, obmocju razširjenosti in obsegu habitata za vrsto sredozemski vranjek (Phalacrocorax aristotelis).
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami:
Zadnje poročilo za Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin za leto 2019 je dostopno na povezavi: https://issuu.com/falco88/docs/monitoring_2019.
Protokol za monitoring sredozemskih vranjekov po metodi ECAS (transektni popis na morju) je dostopen na povezavi:
https://simarine-natura.ptice.si/wp-content/uploads/2016/10/C.1_AfterLIFEMonitoringMethod.pdf
Nadgraditev metodologije v okviru projektne naloge "Monitoring vranjeka v slovenskem morju 2020-2021:
https://www.ptice.si/publikacije/strokovna-porocila/2020-2/
Končno poročilo projekta SIMARINE je dostopno na povezavi:
https://simarine-natura.ptice.si/wp-content/uploads/2019/11/Acrocephalus_Shag_Marine-IBAs_Koce.pdf
Končno poročilo o monitoringu v letu 2020:
https://www.ptice.si/wp-content/uploads/2021/01/Vranjek_vmesno-porocilo_2020-11-13.pdf |
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju je del spremljanja populacij ptic v okviru rednih popisov ptic na zaščitenih območjih za vrste, za katere je bilo opredeljeno posebno območje varstva Natura 2000. V okviru programa se spremljajo podatki o vrstni sestavi, številčnosti, številu gnezdečih parov, demografiji, območju razširjenosti in obsegu habitata za vrsti navadna čigra (Sterna hirundo) in mala čigra (Sterna albifrons).
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami:
Zadnje poročilo za Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin za leto 2019 je dostopno na povezavi: https://issuu.com/falco88/docs/monitoring_2019 |
Program Monitoring morskih sesalcev je del spremljanja populacij morskih sesalcev v okviru več projektnih nalog in monitoringov. V okviru programa se spremljajo podatki o porazdelitvi in številčnosti populacije, obseg habitata, prisotnost mladičev, vedenje in potencialne interakcije z ribolovnimi orodji ali pomorskim prometom za vrsto velika pliskavka (Tursiops truncatus).
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami:
Poročilo Monitoringa delfinov za poročevalsko obdobje 2013-2018 je dostopen na povezavi:
http://www.ribiski-sklad.si/f/docs/Dokumenti/Monitoring_delfinov_za_porocevalsko_obdobje_2013-2018.pdf
Poročilo o rezultatih popisa ASI v okviru ACCOBAMS, vključno z metodologijo, je dostopno na povezavi:
https://accobams.org/wp-content/uploads/2019/04/MOP7.Inf33_ASI-Technical-Reports.pdf |
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice je del spremljanja populacij rib v okviru monitoringa, ki se izvaja v okviru Strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), kjer so navedene tudi podrobnejše metodologije. V okviru programa se spremlja smrtnost (prilov) za naslednje ciljne vrste: električni morski skat (Torpedo marmorata), zvezdasta raža (Raja asterias), navadni morski golob (Myliobatis aquila), mol (Merlangius merlangus), molič (Trisopterus minutus) in kovač (Zeus faber). Sestava prilova je naključna in ne zagotavlja vsakokratnega spremljanja vseh ciljnih vrst s seznama. |
Program Monitoring obalnih rib se izvaja v okviru projektnih nalog in monitoringov, ki se izvajajo v okviru dveh strategij in pripadajočih programov, kjer so navedene podrobnejše metodologije. V okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programa Monitoring bentoških habitatnih tipov se spremlja številčnost populacije in obseg habitata za obalno ribjo združbo.
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), in programa Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, se spremlja smrtnost (prilov). Sestava prilova je naključna in ne zagotavlja vsakokratnega spremljanja vseh ciljnih vrst.
Poročila z opisanimi metodologijami
Metodologija za oceno obalne ribje združbe kot celote je opisana v poročilu Orlando-Bonaca in sod. (2013). |
Program Monitoring obalnih glavonožcev je del spremljanja populacij glavonožcev v okviru monitoringa, ki se izvaja v okviru Strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), kjer so navedene tudi podrobnejše metodologije. V okviru programa se spremlja smrtnost (lov in prilov) za naslednje ciljne vrste: sipa (Sepia officinalis), kratkoplavuti ligenj (Illex coindetii), pritlikavi ligenj (Alloteuthis media), ligenj (Loligo vulgaris), moškatna hobotnica (Eledone moschata), mala sipa (Sepia elegans). Za vrste glavonožcev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, se spremlja tudi število osebkov in velikost telesa. Sestava lova in prilova je naključna in ne zagotavlja vsakokratnega spremljanja vseh ciljnih vrst. |
Program Monitoring habitata vodnega stolpca je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več že obstoječih strategij in programov spremljanja, kjer so navedene podrobnejše metodologije. V okviru tega programa se izvaja spremljanje značilnosti habitatnega tipa pelagičnega habitata, ki je kot edini prisoten v morskih vodah Republike Slovenije, in sicer Vodni stolpec s sezonsko temperaturno razslojenostjo in zmanjšano slanostjo (A7.62).
V okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programov Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev, strategije Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) in programov Monitoring naseljenih tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih, in Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe ter strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring klorofila a v vodnem stolpcu in Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu se spremljajo sestava, številčnost ali biomasa (prostorska in časovna variabilnost) vrst, ki so del vodnega stolpca. V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring hranil v vodnega stolpcu in Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca ter v okviru strategije Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programa Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se spremljajo fizikalne, kemijske in hidrološke značilnosti habitata vodnega stolpca. V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring klorofila a v vodnem stolpcu in Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu se spremljata koncentracija klorofila a in pogostost cvetenja planktona. |
Program Monitoring bentoških habitatnih tipov je del spremljanja značilnosti habitata v okviru projektnih nalog. V okviru tega programa se spremlja obseg območja presoje, ki je fizično izgubljen, obseg območja presoje s fizičnimi motnjami v kvadratnih kilometrih, vrstna sestava in številčnost vrst morskih trav, obrežne ihtiofavne in pridnenih nevretenčarjev ter obseg habitata za naslednje bentoške habitatne tipe: litoralno skalovje (MA1), litoralni sediment (MA3, MA4, MA5, MA6), infralitoralno kamnito dno (MB1), infralitoralni pesek in mulj (MB5, MB6), cirkalitoralni biogeni grebeni (MC2), cirkalitoralni grobi sediment in pesek (MC3, MC5) in cirkalitoralni mulj (MC6).
V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring združb makrofitov in Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov se spremljajo bentoški nevtetenčarji sedimentnega dna (M-AMBI) in makrobentoške alge (EEI-c) skladno z ODV.
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami
Poročilo o kartiranju morskih habitatnih tipov NATURA 2000 v slovenskem morju, vključno z metodologijo, je dostopno na povezavi:
http://www.ribiski-sklad.si/f/docs/Dokumenti/koncno_porocilo_430-83-2017.pdf |
Program Monitoring kemijskih značilnosti je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več že obstoječih strategij in programov spremljanja, kjer so navedene podrobnejše metodologije.
V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programa Monitoring hranilnih snovi v vodnem stolpcu poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti dušikovih in fosforjevih hranil, v okviru programa Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti koncentracij raztopljenega kisika. V okviru spremljanja splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV se spremljata tudi pH in slanost morske vode, kar je navedeno v Programu monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021.
Rezultati programa monitoringa zadnjih let so dostopni na spletnih straneh:
- podatki: https://www.arso.gov.si/vode/podatki/
- poročila: https://www.arso.gov.si/vode/morje/ |
Program Monitoring fizikalnih značilnosti je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več projektnih nalog in monitoringov.
Do leta 2016 se je spremljanje prostorske in časovne variabilnosti batimetrije izvajalo v okviru projektnih nalog (lasersko snemanje globin morja v priobalnem območju, posamezni drugi deli slovenskega morja: Koprski zaliv, sipina v Piranskem zalivu in podvodni izviri med Izolo in rtom Ronek, izdelava batimetričnega modela slovenskega morja), od leta 2016 pa potekajo meritve morskega dna v visoki ločljivosti. V okviru spremljanja prostorske in časovne variabilnosti morfologije dna so bile izmere nazadnje narejene leta 2010 in se posodabljajo po potrebi. V okviru spremljanja prostorske in časovne variabilnosti substrata morskega dna sta se leta 2017 naredila opis in ocena spremenjenosti strukture substrata obalnega pasu morja.
Na hidroloških merilnih mestih hidrološkega monitoringa na rekah se spremlja tudi pretok vode (sočasno z višino vodne gladine in temperaturo vode). Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje hidrografskih razmer je navedena v okviru Programa hidrološkega monitoringa površinskih voda za obdobje 2016–2020.
Spremljanje prosojnosti morske vode je del spremljanja splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV. Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje prosojnosti morske vode kot del monitoringa spremljanje splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda po ODV je navedena v Programu monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021.
V okviru strategije Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programa Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti temperature, valovanja, tokovanja in naraščanja gladine morja.
V okviru strategije Monitoring podvodnega hrupa (D11) ter programov Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi in Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti podvodnega hrupa. |
Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več že obstoječih strategij in programov spremljanja, kjer so navedene podrobnejše metodologije. V okviru tega programa se spremljajo struktura pelagične in bentoške združbe, povezave med habitati in vrstami morskih ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev. V okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programov Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev, Monitoring habitata vodnega stolpca in Monitoring bentoških habitatnih tipov, ter strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programa Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov, v okviru katerih se spremlja struktura pelagične in bentoške združbe ter povezave med habitati in vrstami morskih ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev. |
Quality control |
Described in game fund and fauna Service monitoring records.
As described in recommended methodology.
QUASIMEME External validation system and internal lab quality control.
Biodiversity - Sea bed habitats: Monitoring Quality Control: as described in Antoniadis et al. (2020) |
Otros estándares: seguimiento de estándares para el censo de aves marinas reproductoras, p.ej. ICES, OSPAR, JNCC (ver Mitchell et al. 2004), así como programas de seguimiento de SEO/Birdlife.
Otros controles de calidad: seguimiento de los resultados y monitorización continuada, adaptación del programa a los resultados previos. Comité de seguimiento, con representación de las administraciones implicadas y expertos.
|
Otros estándares: seguimiento de estándares para el seguimiento de aves marinas reproductoras, p.ej. ICES, OSPAR, JNCC (ver Walsh et al. 1995).
Otros controles de calidad: seguimiento de los resultados y monitorización continuada, adaptación del programa a los resultados previos. Comité de seguimiento, con representación de las administraciones implicadas y expertos.
|
ICES-ICES Data Centre Data Type Guides: metodología estandarizada, siguiendo directrices de ICES (WKBYCS), FAO, ACAP y BirdLide International.
Otros controles de calidad: seguimiento de los resultados y monitorización continuada, adaptación del programa a los resultados previos. Comité de seguimiento, con representación de las administraciones implicadas y expertos.
|
Otros estándares (en función del tipo de información)
Otros controles de calidad: seguimiento de los resultados y monitorización continuada, posible incorporación a otros programas.
|
Otros estándares: metodología estandarizada, siguiendo el protocolo ESAS de la JNCC (http://www.seabirds.net/esas.html) ampliamente utilizado en aguas europeas (Tasker et al. 1984, Camphuysen et al. 2004, Arcos et al. 2009).
Otros controles de calidad: seguimiento de los resultados y monitorización continuada, adaptación del programa a los resultados previos.
|
Internal controls will be implemented to review documentation by the Responsible Authority (MITERD, through the Subdirectorate-General for the Protection of the Sea).
|
Internal controls will be implemented to review documentation by the Responsible Authority (MITERD, through the Subdirectorate-General for the Protection of the Sea).
|
Données bancarisées dans la base de données nationale Wetlands, et la base de données SERENA (Réserves Naturelles de France - RNF). Données controlées et qualifiées.
|
Données issues du Recensement national exhaustif des Oiseaux Marins Nicheurs (ROMN), bancarisées, controlées et qualifiées par le "Groupement d'intérêt scientifique Oiseaux marins". La plupart des données de ce sous-programme sont bancarisées dans la base de données Oiseaux de l'Office Français de la Biodiversité (coordonnateur national), données également controlées et qualifiées.
|
Les données bancarisées dans la base de données Pelagis (Observatoire des mammifères et oiseaux marins) sont contrôlées et qualifiées.
|
La méthodologie et le contrôle qualité est en cours de stabilisation pour ces données administratives
|
As used in the reported monitoring method.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo.
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Data management |
DFMR database "THETIS".
|
Afin de référencer les dispositifs de collecte et de surveillance, les données répertoriées dans le cadre de la DCSMM sont intégrées dans les systèmes d'information de la DCSMM (en particulier le référencement des métadonnées). Elles sont également remises à disposition (sous réserve des droits de diffusion) via le Système d'Information sur le Milieu Marin (SIMM; https://www.milieumarinfrance.fr). Le système d'information a pour objectif de faciliter le partage et la diffusion des données sur le milieu marin. Pour cela, il s'appuie sur les banques de données et les systèmes d'information déjà organisés sur ce domaine, et en crée de nouveaux. Plus largement, le SIMM fédère les acteurs des données publiques sur le milieu marin (services de l'État et des collectivités, établissements publics, etc.).
|
Afin de référencer les dispositifs de collecte et de surveillance, les données répertoriées dans le cadre de la DCSMM sont intégrées dans les systèmes d'information de la DCSMM (en particulier le référencement des métadonnées). Elles sont également remises à disposition (sous réserve des droits de diffusion) via le Système d'Information sur le Milieu Marin (SIMM; https://www.milieumarinfrance.fr). Le système d'information a pour objectif de faciliter le partage et la diffusion des données sur le milieu marin. Pour cela, il s'appuie sur les banques de données et les systèmes d'information déjà organisés sur ce domaine, et en crée de nouveaux. Plus largement, le SIMM fédère les acteurs des données publiques sur le milieu marin (services de l'État et des collectivités, établissements publics, etc.).
|
Afin de référencer les dispositifs de collecte et de surveillance, les données répertoriées dans le cadre de la DCSMM sont intégrées dans les systèmes d'information de la DCSMM (en particulier le référencement des métadonnées). Elles sont également remises à disposition (sous réserve des droits de diffusion) via le Système d'Information sur le Milieu Marin (SIMM; https://www.milieumarinfrance.fr). Le système d'information a pour objectif de faciliter le partage et la diffusion des données sur le milieu marin. Pour cela, il s'appuie sur les banques de données et les systèmes d'information déjà organisés sur ce domaine, et en crée de nouveaux. Plus largement, le SIMM fédère les acteurs des données publiques sur le milieu marin (services de l'État et des collectivités, établissements publics, etc.).
|
Afin de référencer les dispositifs de collecte et de surveillance, les données répertoriées dans le cadre de la DCSMM sont intégrées dans les systèmes d'information de la DCSMM (en particulier le référencement des métadonnées). Elles sont également remises à disposition (sous réserve des droits de diffusion) via le Système d'Information sur le Milieu Marin (SIMM; https://www.milieumarinfrance.fr). Le système d'information a pour objectif de faciliter le partage et la diffusion des données sur le milieu marin. Pour cela, il s'appuie sur les banques de données et les systèmes d'information déjà organisés sur ce domaine, et en crée de nouveaux. Plus largement, le SIMM fédère les acteurs des données publiques sur le milieu marin (services de l'État et des collectivités, établissements publics, etc.).
|
||||||||||||||||||||||
Data access |
|||||||||||||||||||||||||||
Related indicator/name |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||
Contact |
BLANCK Aurelie |
BLANCK Aurelie |
BLANCK Aurelie |
CHEVRIER Muriel |
|||||||||||||||||||||||
References |
Argyrou, M., Aplikioti, M., Marcou, M., & Stavrou, P. (2011). Πρόγραμμα παρακολούθησης παράκτιων υδάτων σύμφωνα με το Άρθρο 8 της Οδηγίας Πλαίσιο για τα Νερά (ΟΠΥ, 2000/60/ΕΚ) (p. 26). Nicosia, Cyprus: Department of Fisheries and Marine Research. Pergent G., 2007. Protocol for the setting up of
Posidonia meadows monitoring systems. « MedPosidonia » Programme / RAC/SPA - TOTAL Corporate Foundation for Biodiversity and the Sea; Memorandum of Understanding N°21/2007/RAC/SPA_MedPosidonia NautilusOkianos: 24p + Annexes. |
Zadnje poročilo za Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin za leto 2019 je dostopno na povezavi: https://issuu.com/falco88/docs/monitoring_2019 |
Orlando-Bonaca, M., O. Bajt, B. Čermelj, D. Deželjin, J. Francé, T. Kogovšek, N. Kovač, L. Lipej, V. Malačič, A. Malej, B. Mavrič, P. Mozetič, A. Ramšak, M. Šiško, T. Tinta in V. Turk. 2013. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES). Zaključno poročilo za leto 2013. Poročila 148. Morska Biološka Postaja, Nacionalni Inštitut za Biologijo, Piran, 201 str. |
Program Monitoring habitata vodnega stolpca je povezan z:
- strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se
prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem
območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice,
Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev,
- strategijo Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) in programoma Monitoring naseljenih
tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih, in Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in
habitatne tipe,
- strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programi Monitoring hranil v vodnem stolpcu,
Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca, Monitoring klorofila a v
vodnem stolpcu in Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu,
- strategijo Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programom Monitoring
hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem
pasu). |
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami
- HARPHA SEA (2014). Izboljšana batimetrija in topografija morja vključ no s 3D posnetkom obale ter določitvijo obalnih linij za potrebe izvajanja Morške direktive. Koper, 22 str.
- HARPHA SEA (2014). Zajem naravnih geomorfoloških značilnosti morskega dna, analiza antropogenih fizičnih poškodb morskega dna in klasifikacija tipov morskega dna z določitvijo obsežnejšega morskega rastja na morskem dnu. Koper, 48 str.
- Zupančič G., Gorjanc S., Caserman H., Popit A., Kristan U. (2018) III Razvoj metodologij za področje morskega okolja, III/10 Nadgradnja metodologij za začetno presojo stanja morskega okolja (razen socioekonomske analize): podnaloga 1:b) Pregled in posodobitev fizikalnih in kemijskih lastnosti morskih voda, Inštitut za vode RS, 196 str.
- Peterlin, M., URBANIČ, G. 2017. Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije : nadgradnja metodologij za začetno presojo stanja morskega okolja (razen socioekonomske analize) - fizično preoblikovanje obale - indeks morfološka spremenjenost obale morja (MISO-M). Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 31 str.
- Program hidrološkega monitoringa površinskih voda za obdobje 2016–2020: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%20hidrolo%C5%A1kega%20monitoringa%20povr%C5%A1inskih%20voda%202016-2020.pdf
- Program monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%202016%20do%202021_SPLET_kon%C4%8Dna.pdf
- Rezultati programa monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda:
https://www.arso.gov.si/vode/podatki/
https://www.arso.gov.si/vode/morje/ |
Vse reference (podatki, poročila) kot navedeno:
Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistema je povezan s strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev, Monitoring habitata vodnega stolpca in Monitoring bentoških habitatnih tipov, ter strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programom Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov. |