Member State report / Art11 / 2020 / D1-C / Mediterranean
| Report type | Member State report to Commission |
| MSFD Article | Art. 11 Monitoring programmes (and Art. 17 updates) |
| Report due | 2020-10-15 |
| GES Descriptor | D1 Cephalopods |
| Region/subregion | Mediterranean |
Member state |
CY |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
HR |
IT |
IT |
IT |
IT |
IT |
IT |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Report Access |
|||||||||||||||||||||||||
Descriptor |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
D1.5 |
Monitoring strategy description |
Cyprus has implemented the program code MALCY-D0143 in the geographical area of MAL-CY-MS. The monitoring program aims to investigate the abundance and geographical distribution and habitat identification of fish and cephalopods in maritime areas of Cyprus.
Under this program is the sub program MALCY-D0143-01 (fish and cephalopods monitoring program) in the maritime areas of Cyprus (GSA 25). The monitoring program is conducted yearly at the MEDITS sampling stations in water depths of 10 to 800 m. The methodology follows two sampling programs the MEDITS WG (2013) and the multi-force fishing (large pelagics ICTAT) then the data is transferred to the DFMS database. The monitoring program follows the MSFD criteria and indicators of species distribution (i.e. distributional range, pattern within latter where appropriate, and area covered by the species), population size (i.e. abundance and/or biomass), population condition (i.e. population demographic characteristics [body size or age class structure, sex ratio, fecundity rates, survival/mortality rates]), habitat condition (relative abundance and/or biomass), proportion of selected species at the top of the food web, and large fish. |
La estrategia de seguimiento descrita para el código D1-Biodiversity. Fish es común para peces y cefalópodos
|
La estrategia de seguimiento descrita para el código D1-Biodiversity. Fish es común para peces y cefalópodos
|
La estrategia de seguimiento descrita para el código D1-Biodiversity. Fish es común para peces y cefalópodos
|
La estrategia de seguimiento descrita para el código D1-Biodiversity. Fish es común para peces y cefalópodos
|
La estrategia de seguimiento descrita para el código D1-Biodiversity. Fish es común para peces y cefalópodos
|
La estrategia de seguimiento descrita para el código D1-Biodiversity. Fish es común para peces y cefalópodos
|
Cephalopods play an important role in the Adriatic marine ecosystems and in commercial fishing (primarily demersal). During MEDITS expeditions in the Adriatic, 32 species of cephalopods were recorded. Most cephalopods in the Adriatic are short-lived organisms whose biomass varies significantly depending on the intensity of recruitment, and it is closely related to hydrographic conditions in the sea (primarily temperature and salinity). Given the fact that cephalopods are an important part of commercial fishing, the intensity of fishing also has a significant impact on biomass. The most important species in the coastal part are Eledone moschata, Loligo vulgaris, Octopus vulgaris and Sepia officinalis. In the deeper parts of the Adriatic, the most common species are Eledone cirrhosa, Illex coindetti, Todarodes eblane. The main strategy of monitoring is to assess the environmental status of the most commercially important cephalopod species that are intensively exploited by fishery fleet in the Adriatic Sea. The assessment will be based on determination of the level of anthropogenic pressure, population density, demographic characteristics of the exploited populations, and distribution of the species in the Adriatic Sea. Monitoring of the main cephalopod species will be conducted through scientific research at sea (MEDITS) and monitoring of commercial demersal fishery through EU framework for the collection and management of fisheries data (DCF). Monitoring sampling scheme and processing of the biological data will be conduct in accordance to the sampling scheme already described for demersal species under Descriptor 3 (Commercial Fish and shellfish). |
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
CEFALOPODI: Cefalopodi costieri e della Piattaforma Continentale
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
CEFALOPODI: Cefalopodi costieri e della Piattaforma Continentale
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
CEFALOPODI: Cefalopodi costieri e della Piattaforma Continentale
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
CEFALOPODI: Cefalopodi costieri e della Piattaforma Continentale
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
CEFALOPODI: Cefalopodi costieri e della Piattaforma Continentale
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
CEFALOPODI: Cefalopodi costieri e della Piattaforma Continentale
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Coverage of GES criteria |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Gaps and plans |
Continuation of sampling for fish and cephalopods through Program MALCY-D0143 at the MEDITS sampling stations should be sufficient to re-establish GES for this biodiversity component. It is also recommended that the environmental authorities explore the option of utilizing environmental DNA (eDNA) to augment and enhance the results of the direct collection methodology that is currently in place (Thomsen and Willerslev, 2015). By using eDNA techniques correctly, it may be possible to monitor changes in biodiversity of those fish and cephalopod species that may be more cryptic (and therefore more difficult to monitor) within Cypriot territorial waters. Additionally, it may be possible to implement a more cost-effective sampling program that alternates yearly between an intensive field sampling effort and less intense eDNA sampling effort which relies on the collection and analysis of water samples. |
La estrategia de seguimiento descrita para el código D1-Biodiversity. Fish es común para peces y cefalópodos
|
La estrategia de seguimiento descrita para el código D1-Biodiversity. Fish es común para peces y cefalópodos
|
La estrategia de seguimiento descrita para el código D1-Biodiversity. Fish es común para peces y cefalópodos
|
La estrategia de seguimiento descrita para el código D1-Biodiversity. Fish es común para peces y cefalópodos
|
La estrategia de seguimiento descrita para el código D1-Biodiversity. Fish es común para peces y cefalópodos
|
La estrategia de seguimiento descrita para el código D1-Biodiversity. Fish es común para peces y cefalópodos
|
The hydrographic conditions in the Adriatic Sea have seasonal trends and as it was aforementioned, those conditions are closely related to the biomass of short-lived organisms such as cephalopods. In order to collect more detailed information on environmental status of those species additional seasonal scientific surveys should be considered. The current monitoring strategy is going to cover seasonal sampling through monitoring of the commercial fisheries fleet. However, the information collected through commercial fisheries are dependent on methodologies of certain fisheries, specific management measures (season closures, mesh sizes, minimum reference size of species etc.) or socioeconomic factors, and cannot provide representative data on population density trends and distribution of target species. |
T1.3 - Adequate monitoring is in place by July 2020 |
T1.3 - Adequate monitoring is in place by July 2020 |
T1.3 - Adequate monitoring is in place by July 2020 |
T1.3 - Adequate monitoring is in place by July 2020 |
T1.3 - Adequate monitoring is in place by July 2020 |
T1.3 - Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Related targets |
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||
Coverage of targets |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
||||||||||||||||||
Related measures |
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||
Coverage of measures |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
|||||||||||||||||||
Related monitoring programmes |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Programme code |
D01 |
ES-OA-A |
ES-OA-C |
ES-PC-1_PecesInfralitoralRocoso |
ES-PC-2_PecesPelagicos |
ES-PC-3_PecesCircaBatialRocoso |
ES-PC-4_PecesCircaBatialSediment |
MADHR-D01-06 |
MADIT-D03-03 |
MADIT-D03-04 |
MICIT-D03-03 |
MICIT-D03-04 |
MWEIT-D03-03 |
MWEIT-D03-04 |
SI-D01-D04-D06-01 |
SI-D01-D04-D06-02 |
SI-D01-D04-D06-03 |
SI-D01-D04-D06-05 |
SI-D01-D04-D06-06 |
SI-D01-D04-D06-07 |
SI-D01-D04-D06-08 |
SI-D01-D04-D06-09 |
SI-D01-D04-D06-10 |
SI-D01-D04-D06-11 |
SI-D01-D04-D06-12 |
Programme name |
Biodiversity |
Objetivos ambientales de biodiversidad y ecosistemas (A) |
Objetivos ambientales sobre actividades y usos (C) |
Peces y cefalópodos de áreas rocosas infralitorales |
Peces y cefalópodos pelágicos |
Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales rocosos |
Peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales sedimentarios. |
Mobile species - population characteristics |
Raccolta dati fishery dependent |
Sviluppo e test di indicatori D3/D1 |
Raccolta dati fishery dependent |
Sviluppo e test di indicatori D3/D1 |
Raccolta dati fishery dependent |
Sviluppo e test di indicatori D3/D1 |
Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju |
Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju |
Monitoring morskih sesalcev |
Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice |
Monitoring obalnih rib |
Monitoring obalnih glavonožcev |
Monitoring habitata vodnega stolpca |
Monitoring bentoških habitatnih tipov |
Monitoring kemijskih značilnosti |
Monitoring fizikalnih značilnosti |
Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov |
Update type |
Same programme as in 2014 |
New programme |
New programme |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
New programme |
New programme |
Modified from 2014 |
Old programme codes |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||
Programme description |
The biodiversity monitoring programmes focuses on the distributions and abundances of birds, mammals, reptiles, fish and cephalopods (relating to Descriptor 1). The programmes capitalize in part on existing monitoring programmes. It addresses the MSFD biodiversity indicators as well as several of the indicators of Ecological Objective 01 adopted by the Contracting Parties of UNEP / MAP (2013) and aims to support the formal establishment of indicators and targets. The programmes also aim to generate a comprehensive assessment of marine species distribution and population size for all important species as well as potentially identify impacts and threats. The DFMR has implemented “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus (DFMR, 2017)” to provide a current status of the environment prior to commencing activities in the oil and gas lease areas. Per these requirements, sediment samples are taken to assess the macrofaunal communities during Environmental Baseline Surveys (EBS) in the Economic Exclusion Zone (EEZ). The Cyprus fish and cephalopods monitoring programme focuses on state characteristics that describe the distributions, abundances, and demographic characteristics of demersal fish and cephalopods found in Cyprus waters. Moreover, shifts in these established indicators, e.g., population/age structure, may capture the effects of fishing (pressure). The programme uses data from the established Mediterranean International Trawling Survey (MedITS) to complement the three indicators and targets established in 2012 for fish, with additional ones for fish and cephalopods that will be formally established in 2018. The water column habitats monitoring programme addresses the state of the physicochemical conditions of the water column of Cyprus waters, and abundance and biomass of phytoplankton and zooplankton. Moreover, the programme assesses trends in their abundance and biomass with time, as groups with fast turnover times at the base of the food web. This programme establishes many baseline-level values against which the eutrophication (MALCY-D05) and hydrographical changes (MALCY-D07) monitoring programmes will assess their results. It addresses several MSFD biodiversity and food-web indicators of Ecological Objectives 05 and 07 adopted by the Contracting Parties of UNEP/MAP (2013). Marine & Environmental Research Lab Ltd. (2019). The seabed habitats monitoring programme focuses on the distribu |
⢠and operational objectives.
The operational objectives and their associated indicators relate to concrete implementation measures that facilitate the achievement of the other objectives and address issues that are not measurable through sampling, censuses and campaigns that are part of the thematic monitoring programmes addressing the different descriptors, pressures and activities. In addition, in some cases, state or pressure targets are based on qualitative (e.g. âexistence of protocolsâ, âexistence of methodologies or guidesâ, etc.) or quantitative indicators, but mostly of a non-scientific or technical nature (e.g. ânumber of meetingsâ, ânumber of people trainedâ, etc.).
Both indicators associated with the operational objectives, as well as state and pressure indicators of a non-scientific or technical nature, will be addressed through specific monitoring programmes such as the present one. They are intended to assess the achievement of environmental objectives in a comprehensive manner and to cover aspects not covered by the thematic monitoring programmes of descriptors, pressures and activities.
For this reason, three monitoring programmes for environmental objectives have been defined, based on the three objectives pursued by drawing up marine strategies in accordance with Article 1 (3) of Law 41/2010:
a. protecting and preserving the marine environment, including its biodiversity, preventing its deterioration and restoring marine ecosystems in areas that have been adversely affected
|
By Resolution of 11 June 2019 of the State Secretariat for the Environment, the Agreement of the Council of Ministers of 7 June 2019 approving the environmental targets for the second cycle of Spanish marine strategies was published. These environmental objectives were divided into three categories:
⢠status objectives
|
Este programa está enfocado en la evaluación del estado ambiental del grupo peces y cefalópodos de fondos infralitorales rocosos de la demarcación. El objeto de estudio serán las poblaciones que habitan los fondos rocosos infralitorales (0-35 metros de profundidad) en todas sus categorías espaciales (Harmelin, 1987). La finalidad del programa es determinar el estado ambiental de este grupo ecológico y valorar su distancia respecto al BEA para diferentes indicadores.
Evaluar el estado de la comunidad íctica en fondos infralitorales han demostrado ser un buen indicador del estado de salud de las comunidades de peces y de la presión pesquera a la que se encuentra sometidas. Como sea, los peces litorales se encuentran bajo una fuerte presión; muchas poblaciones presentan los síntomas clásicos de la sobrepesca e, incluso, algunas especies pueden darse como prácticamente desparecidas. En las pesquerías litorales hay muchas especies involucradas y un gran número de pescadores que de forma independiente actúan sobre estas.
Las especies que se muestrean con preferencia en los censos visuales son especies sensibles al estado de conservación de la zona de muestreo. Además, son altamente vulnerables, aunque en este tipo de seguimiento se realizaran muestreos a todas las especies ícticas más comunes, incluyendo las especies ícticas crípticas.
|
La información para la realización de este programa se obtendrá fundamentalmente a través de las campañas de investigación oceanográfico-pesquera del IEO realizadas con métodos acústicos. Estas campañas constituyen un programa multidisciplinar para la caracterización y monitorización integrada del ecosistema pelágico de la plataforma de la península Ibérica y las islas Baleares. En la demarcación canaria se ha iniciado recientemente una nueva serie de campañas acústicas, pero aún se encuentra en periodo preliminar. Las series de campañas en marcha se denominan:
• PELACUS en la demarcación noratlántica (desde, 1983);
• ECOCADIZ en la demarcación sudatlántica (desde 2004);
• y MEDIAS en las demarcaciones levantino-balear y Estrecho y Alborán (desde 2009).
Los objetivos de estas campañas en la actualidad son:
a. Obtener, mediante métodos acústicos, un índice de abundancia relativo independiente de la pesquería para los stocks ibéricos de especies pelágicas como: sardina bacaladilla, caballa, anchoa, jurel, jurel mediterráneo, tonino, ochavo, etc.
b. Conocer las características biológicas de dichas especies, incluyendo la estructura poblacional: talla, madurez, edad, dieta, etc.
c. Determinar su distribución espacial y temporal. Además, de modo concurrente, se lleva a cabo la caracterización de las condiciones hidrográficas y se determina la composición y distribución del plancton y de los depredadores superiores, entre otros objetivos.
Por lo tanto, estas campañas no solamente sirven para obtener información de peces y cefalópodos pelágicos, sino también del ecosistema pelágico en el que se desenvuelven. La conexión con el programa de seguimiento de hábitats pelágicos es necesaria e imprescindible. Los objetivos perseguidos en las campañas coinciden con el seguimiento de los indicadores establecidos en este programa.
Las campañas se realizan en las épocas del año coincidentes con el desove de las principales especies pelágicas o bien con su época de reclutamiento. Las series históricas disponibles permiten llevar a cabo estudios retrospectivos sobre las posibles causas de la variabilidad temporal en las propiedades físicas y biológicas y en los procesos observados en el ecosistema pelágico.
Estas campañas están estandarizadas y se coordinan internacionalmente, ya que son también financiadas parcialmente por el Programa Nacional de Datos Básicos (PNDB). La zona cubierta por las campañas comprende la plataforma continental de la costa española desde la is
|
No existe un programa de seguimiento específico para evaluar el estado de los peces y cefalópodos de los niveles circalitoral y batial (desde la profundidad máxima de presencia de algas pardas hasta las llanuras abisales). La información utilizada será principalmente de dos fuentes:
1. Programa HB-3 “Hábitats bentónicos circalitorales y batiales rocosos”.
2. Seguimiento de la Red Natura 2000 en LICs y ZECs del circalitoral y batial rocoso.
En ambos casos al base de los programas de seguimiento son los métodos visuales, ROVs y trineos fotogramétricos, cuyos objetivos son la evaluación de los hábitats, pero con los que también se obtienen información sobre las especies asociadas. Estos programas pueden complementarse con los datos de pesca profesional mediante enmalle y/o palangres de fondo para las especies comerciales en el ámbito de los programas de recogida de datos básicos.
|
Campaña de estimación de abundancias de especies demersales mediante arrastre en fondos blandos. Se calculan los índices de abundancia (en número y biomasa) de las especies de peces, elasmobranquios y cefalópodos demersales. Además, con este programa se busca obtener la estructura demográfica de las poblaciones de peces accesibles al arte empleado, mediante la recogida de material biológico como otolitos e ilicios utilizados para la evaluación de la edad de los individuos muestreados y para la construcción de claves talla-edad de peces demersales. Las series históricas utilizadas en cada demarcación son las más largas disponibles, y las que, por ello resultan más útiles de cara a fijar objetivos de los indicadores para el descriptor 1 en lo referido a especies demersales de fondos blandos. Las series históricas por demarcación y su época de realización son las que se muestran a continuación:
• Demarcación marina noratlántica: (1983) 1990-2019
• Demarcación marina sudatlántica: 1993-2019
• Demarcación marina Estrecho y Alborán: 1994-2019
• Demarcación marina levantino-balear: 1994-2019 (Levante) y 2001-2019 (Baleares)
|
Cephalopods play an important role in the commercial fishing. The majority of data will be collected during scientific and fishery biological research within the MEDITS expedition, whose research area is the entire Croatian territorial sea from the coastline to a depth of 500 meters. |
Il programma prevede la messa a sistema e l’integrazione dei dati relativi al bycatch delle specie ittiche di interesse dei Descrittori 3 e 1 (in particolare selaci) al fine del consolidamento della stima del tasso di catture accessorie per i principali métier nazionali (strascico, parangali, reti da posta). Verranno analizzati i dati raccolti in ambito del PNRDA per specie di valore commerciale e conservazionistico, e saranno considerati anche ulteriori fonti di dati locali relativi a specifici métier o attrezzi o aree (inclusi dati provenienti da letteratura, e altri progetti regionali, nazionali ed internazionali, tra i quali ad es. progetti finanziati dal FEAMP), al fine del contributo alla stima di indicatori della tipologia D1C1 (tasso di cattura in forma di bycatch). Tale attività potrà permettere anche la raccolta e messa a sistema di dati relativi ad altri gruppi di interesse conservazionistico (mammiferi marini, tartarughe, uccelli marini) per la stima del medesimo criterio D1C1, attività che sarà svolta in diretta collaborazione con gli esperti di tale Descrittore.
I dati contribuiranno inoltre alla stima di indicatori per gli altri criteri D1 quando riferiti a specie ittiche (pesci e cefalopodi). In tal senso l’attività prevista è da considerarsi integrata o comunque funzionale a permettere di caratterizzare lo stato di specie ittiche e cefalopodi in modo consistente con gli obiettivi del “Programma di monitoraggio Pesci e Cefalopodi (Pesci demersali, Pesci pelagici, Pesci profondi, Cefalopodi costieri e della piattaforma continentale)” del Descrittore 1.
|
Il programma prevede il consolidamento finale degli approcci alla stima del Descrittore 3 in particolare per “data poor stocks” ed in relazione alle specie di valore conservazionistico o comunque non obiettivo principale delle attività di pesca, anche a sostegno delle analisi dei criteri del Descrittore 1. In particolare per le specie ittiche, oltre all’analisi di dati relativi alle specie commerciali e da trawl survey per caratterizzare i criteri del descrittore 3, verranno analizzati dati raccolti in ambito DCF per specie di valore conservazionistico, al fine del loro contributo alla stima di indicatori della tipologia D1C1 (tasso di cattura in forma di bycatch), e per la stima di indicatori per gli altri criteri D1 quando riferiti a specie ittiche e a cefalopodi. In tal senso l’attività prevista è da considerarsi integrata o comunque funzionale a permettere di caratterizzare lo stato di specie ittiche e cefalopodi in modo consistente con gli obiettivi del “Programma di monitoraggio Pesci e Cefalopodi (Pesci demersali, Pesci pelagici, Pesci profondi, Cefalopodi costieri e della piattaforma continentale)” del Descrittore 1.
|
Il programma prevede la messa a sistema e l’integrazione dei dati relativi al bycatch delle specie ittiche di interesse dei Descrittori 3 e 1 (in particolare selaci) al fine del consolidamento della stima del tasso di catture accessorie per i principali métier nazionali (strascico, parangali, reti da posta). Verranno analizzati i dati raccolti in ambito del PNRDA per specie di valore commerciale e conservazionistico, e saranno considerati anche ulteriori fonti di dati locali relativi a specifici métier o attrezzi o aree (inclusi dati provenienti da letteratura, e altri progetti regionali, nazionali ed internazionali, tra i quali ad es. progetti finanziati dal FEAMP), al fine del contributo alla stima di indicatori della tipologia D1C1 (tasso di cattura in forma di bycatch). Tale attività potrà permettere anche la raccolta e messa a sistema di dati relativi ad altri gruppi di interesse conservazionistico (mammiferi marini, tartarughe, uccelli marini) per la stima del medesimo criterio D1C1, attività che sarà svolta in diretta collaborazione con gli esperti di tale Descrittore.
I dati contribuiranno inoltre alla stima di indicatori per gli altri criteri D1 quando riferiti a specie ittiche (pesci e cefalopodi). In tal senso l’attività prevista è da considerarsi integrata o comunque funzionale a permettere di caratterizzare lo stato di specie ittiche e cefalopodi in modo consistente con gli obiettivi del “Programma di monitoraggio Pesci e Cefalopodi (Pesci demersali, Pesci pelagici, Pesci profondi, Cefalopodi costieri e della piattaforma continentale)” del Descrittore 1.
|
Il programma prevede il consolidamento finale degli approcci alla stima del Descrittore 3 in particolare per “data poor stocks” ed in relazione alle specie di valore conservazionistico o comunque non obiettivo principale delle attività di pesca, anche a sostegno delle analisi dei criteri del Descrittore 1. In particolare per le specie ittiche, oltre all’analisi di dati relativi alle specie commerciali e da trawl survey per caratterizzare i criteri del descrittore 3, verranno analizzati dati raccolti in ambito DCF per specie di valore conservazionistico, al fine del loro contributo alla stima di indicatori della tipologia D1C1 (tasso di cattura in forma di bycatch), e per la stima di indicatori per gli altri criteri D1 quando riferiti a specie ittiche e a cefalopodi. In tal senso l’attività prevista è da considerarsi integrata o comunque funzionale a permettere di caratterizzare lo stato di specie ittiche e cefalopodi in modo consistente con gli obiettivi del “Programma di monitoraggio Pesci e Cefalopodi (Pesci demersali, Pesci pelagici, Pesci profondi, Cefalopodi costieri e della piattaforma continentale)” del Descrittore 1.
|
Il programma prevede la messa a sistema e l’integrazione dei dati relativi al bycatch delle specie ittiche di interesse dei Descrittori 3 e 1 (in particolare selaci) al fine del consolidamento della stima del tasso di catture accessorie per i principali métier nazionali (strascico, parangali, reti da posta). Verranno analizzati i dati raccolti in ambito del PNRDA per specie di valore commerciale e conservazionistico, e saranno considerati anche ulteriori fonti di dati locali relativi a specifici métier o attrezzi o aree (inclusi dati provenienti da letteratura, e altri progetti regionali, nazionali ed internazionali, tra i quali ad es. progetti finanziati dal FEAMP), al fine del contributo alla stima di indicatori della tipologia D1C1 (tasso di cattura in forma di bycatch). Tale attività potrà permettere anche la raccolta e messa a sistema di dati relativi ad altri gruppi di interesse conservazionistico (mammiferi marini, tartarughe, uccelli marini) per la stima del medesimo criterio D1C1, attività che sarà svolta in diretta collaborazione con gli esperti di tale Descrittore.
I dati contribuiranno inoltre alla stima di indicatori per gli altri criteri D1 quando riferiti a specie ittiche (pesci e cefalopodi). In tal senso l’attività prevista è da considerarsi integrata o comunque funzionale a permettere di caratterizzare lo stato di specie ittiche e cefalopodi in modo consistente con gli obiettivi del “Programma di monitoraggio Pesci e Cefalopodi (Pesci demersali, Pesci pelagici, Pesci profondi, Cefalopodi costieri e della piattaforma continentale)” del Descrittore 1.
|
Il programma prevede il consolidamento finale degli approcci alla stima del Descrittore 3 in particolare per “data poor stocks” ed in relazione alle specie di valore conservazionistico o comunque non obiettivo principale delle attività di pesca, anche a sostegno delle analisi dei criteri del Descrittore 1. In particolare per le specie ittiche, oltre all’analisi di dati relativi alle specie commerciali e da trawl survey per caratterizzare i criteri del descrittore 3, verranno analizzati dati raccolti in ambito DCF per specie di valore conservazionistico, al fine del loro contributo alla stima di indicatori della tipologia D1C1 (tasso di cattura in forma di bycatch), e per la stima di indicatori per gli altri criteri D1 quando riferiti a specie ittiche e a cefalopodi. In tal senso l’attività prevista è da considerarsi integrata o comunque funzionale a permettere di caratterizzare lo stato di specie ittiche e cefalopodi in modo consistente con gli obiettivi del “Programma di monitoraggio Pesci e Cefalopodi (Pesci demersali, Pesci pelagici, Pesci profondi, Cefalopodi costieri e della piattaforma continentale)” del Descrittore 1.
|
Opis programa:
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju se nanaša na spremljanje populacij ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) poteka program Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, v okviru katerega se beleži tudi smrtnost ptic zaradi prilova.
|
Opis programa
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju se nanaša na spremljanje populacij ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) poteka program Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, v okviru katerega se beleži tudi smrtnost ptic zaradi prilova.
|
Opis programa:
Program Monitoring morskih sesalcev se nanaša na spremljanje populacij morskih sesalcev – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring morskih sesalcev se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah morskih sesalcev z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring morskih sesalcev spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) poteka program Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, v okviru katerega se beleži tudi smrtnost morskih sesalcev zaradi prilova.
|
Opis programa:
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice se nanaša na spremljanje populacij pridnenih rib kontinentalne ravnice – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah pridnenih rib kontinentalne ravnice z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice je povezan s strategijo Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) in programom Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene.
|
Opis programa
Program Monitoring obalnih rib se nanaša na spremljanje obalne ribje združbe kot celote – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring obalnih rib se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o obalni ribji združbi z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring obalnih rib spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring obalnih rib je povezan s strategijo Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), in programom Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, ter s strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programom Monitoring bentoških habitatnih tipov.
|
Opis programa:
Program Monitoring obalnih glavonožcev se nanaša na spremljanje populacij obalnih glavonožcev – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring obalnih glavonožcev se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah obalnih glavonožcev z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring obalnih glavonožcev spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice je povezan s strategijo Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) in programom Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene.
|
Opis in namen programa
Program Monitoring habitata vodnega stolpca se nanaša na spremljanje značilnosti habitata – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring habitata vodnega stolpca se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o značilnostih habitata vodnega stolpca z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring habitata vodnega stolpca spremljamo doseganje okoljskega cilja D1C6, opredeljenega v presoji stanja: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring habitata vodnega stolpca je povezan z:
- strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev,
- strategijo Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) in programoma Monitoring naseljenih tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih, in Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe,
- strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programi Monitorin
|
Opis in namen programa
Program Monitoring bentoških habitatnih tipov se nanaša na spremljanje značilnosti habitata – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje in na spremljanje obsega poškodb oziroma izgub bentoških habitatov – stopnja pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S programom Monitoring bentoških habitatnih tipov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1 in D6.
Cilj programa:
S programom Monitoring bentoških habitatnih tipov spremljamo doseganje okoljskih ciljev D6C1 – D6C3, opredeljenih v presoji stanja: »Preprečitev dodatne izgube bentoških habitatnih tipov v mediolitoralu in infralitoralu. Ohranitev dobrega stanja bentoških habitatov v cirkalitoralu (tudi cilji za D6C4). Preprečevanje slabšanja stanja bentoških habitatnih tipov zaradi škodljivih učinkov antropogenih pritiskov (tudi cilj za D6C5).«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezovanje z drugimi programi:
Program Monitoring bentoških habitatnih tipov je povezan s strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programoma Monitoring združb makrofitov in Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov.
|
Opis in namen programa
Program Monitoring kemijskih značilnosti se nanaša na spremljanje značilnosti ekosistemov – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring kemijskih značilnosti se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Cilj programa:
S programom Monitoring kemijskih značilnosti spremljamo doseganje okoljskega cilja D1C6, opredeljenega v presoji stanja: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz Člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezovanje z drugimi programi
Program Monitoring kemijskih značilnosti je povezan s strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programoma Monitoring hranilnih snovi v vodnem stolpcu in Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca.
|
Opis in namen programa
Program Monitoring fizikalnih značilnosti se nanaša na spremljanje značilnosti ekosistemov – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring fizikalnih značilnosti se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Cilj programa:
S programom Monitoring fizikalnih značilnosti spremljamo doseganje okoljskega cilja D1C6, opredeljenega v presoji stanja: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz Člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20).
Povezovanje z drugimi programi:
Program Monitoring fizikalnih značilnosti je povezan s strategijo Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programom Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) ter strategijo Monitoring podvodnega hrupa (D11) in programoma Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi in Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi.
|
Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov se nanaša na spremljanje značilnosti ekosistemov – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptorje D1, D4 in D6.
Cilj programa: S programom Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov spremljamo doseganje naslednjih okoljskih ciljev, opredeljenih v presoji stanja:
- D1C6: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
- D4C1 – D4C2: »Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja glede na deskriptor kakovosti Elementi prehranjevalni spletov (D4), vključno z določitvijo vrednosti, pomembnih za presojo.«
- D6C4: »Preprečitev dodatne izgube bentoških habitatnih tipov v mediolitoralu in infralitoralu. Ohranitev dobrega stanja bentoških habitatov v cirkalitoralu.«
- D6C5: »Preprečevanje slabšanja stanja bentoških habitatnih tipov zaradi škodljivih učinkov antropogenih pritiskov.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Povezava z drugimi programi Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistema je povezan s strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Mon
|
Monitoring purpose |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Other policies and conventions |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||
Regional cooperation - coordinating body |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||
Regional cooperation - countries involved |
|
|
|||||||||||||||||||||||
Regional cooperation - implementation level |
Common monitoring strategy |
Coordinated data collection |
Agreed data collection methods |
Coordinated data collection |
Agreed data collection methods |
||||||||||||||||||||
Monitoring details |
The Game Fund Service methodology was used and consisted of monthly bird observations in each investigation area. The monitoring program followed the MSFD criteria and indicators of species distribution, distributional range, distributional pattern within the latter, population size, and population abundance and/or biomass; and UNEP/MAP (2013) criteria and indicators of distributional range, population abundance, and population density.
The physicochemical parameters of the water column include master-variables that control the productivity of the food web and the habitability of the water column. Establishing baseline values at suitable reference stations can already be achieved from existing data for coastal waters (UNEP/MAP, WFD, and Nitrates Directive monitoring) as well as territorial waters for some parameters. Expansion beyond the coastal zone will allow the firm establishment of baseline conditions for these master-variables that are only otherwise known from occasional research studies in the region. See also the “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus (DFMR, 2017). |
Como se ha explicado en la descripción del programa, el seguimiento será fundamentalmente en base a los resultados de las campañas de oceanográficas de prospección acústica:
• PELACUS en la demarcación noratlántica (desde, 1983);
• ECOCADIZ en la demarcación sudatlántica (desde 2004);
• y MEDIAS en las demarcaciones levantino-balear y Estrecho y Alborán (desde 2009),.
Cuyos objetivos y proceder ya se ha explicado anteriormente. En la demarcación canaria se ha iniciado recientemente una nueva serie de campañas acústicas, pero aún se encuentra en periodo preliminar.
En relación con los tiburones pelágicos, especialmente en la demarcación canaria, se realizará un seguimiento analizando las capturas comerciales y la información de observadores sobre el criterio D1C1 (tasa de mortalidad como especie acompañante (bycatch) en la pesquería). Asimismo, se tendrá en cuenta la información del descriptor 3 sobre túnidos y especies afines, para completar la información requerida en el descriptor 1 y el descriptor 4.
|
Data will be collected through scientific research at sea within the MEDITS program and through sampling on commercial fishing vessels through the implementation of DCF. |
La raccolta dati prevedrà una integrazione/ampliamento delle attività di raccolta dati per le specie ittiche realizzata in ambito DCF con osservatori, al fine della stima del tasso di cattura accessoria in particolare per selaci.
Parametro monitorato.
Tasso di cattura, tasso di rigetto, abbondanza, biomassa, distribuzione per età e lunghezza, distribuzione spaziale, taglia di maturità.
Protocollo di monitoraggio.
Protocolli sviluppati in ambito PNRDA, DCF e GFCM
Frequenza di campionamento.
Valutazione condotta preferenzialmente su base annuale (con stratificazione per stagione, metier ed area di pesca - GSA), o, in via alternativa, con due cicli di tre anni, con turnazione annuale per tre principali segmenti di pesca (strascico, parangali, reti da posta)
|
Consolidamento-finalizzazione degli sviluppi metodologici per le analisi di dati per “data poor stocks” e specie ittiche (inclusi cefalopodi) di valore conservazionistico o specie non obiettivo principale di attività di prelievo.
Analisi di dati provenienti dalla DCF al fine della valutazione dello stato dei “data poor stocks” e delle specie ittiche di interesse conservazionistico (specie D1C1-C5, D3).
Parametro monitorato: Stime modellistiche di parametri quali mortalità e SSB ivi inclusi definizione di punti di riferimento. Altri parametri a sostegno Descrittore 1, quali ad es. tassi di bycatch, range distribuzione, ecc.
Protocollo di monitoraggio: Protocolli sviluppati in ambito DCF
|
La raccolta dati prevedrà una integrazione/ampliamento delle attività di raccolta dati per le specie ittiche realizzata in ambito DCF con osservatori, al fine della stima del tasso di cattura accessoria in particolare per selaci.
Parametro monitorato.
Tasso di cattura, tasso di rigetto, abbondanza, biomassa, distribuzione per età e lunghezza, distribuzione spaziale, taglia di maturità.
Protocollo di monitoraggio.
Protocolli sviluppati in ambito PNRDA, DCF e GFCM
Frequenza di campionamento.
Valutazione condotta preferenzialmente su base annuale (con stratificazione per stagione, metier ed area di pesca - GSA), o, in via alternativa, con due cicli di tre anni, con turnazione annuale per tre principali segmenti di pesca (strascico, parangali, reti da posta)
|
Consolidamento-finalizzazione degli sviluppi metodologici per le analisi di dati per “data poor stocks” e specie ittiche (inclusi cefalopodi) di valore conservazionistico o specie non obiettivo principale di attività di prelievo.
Analisi di dati provenienti dalla DCF al fine della valutazione dello stato dei “data poor stocks” e delle specie ittiche di interesse conservazionistico (specie D1C1-C5, D3).
Parametro monitorato: Stime modellistiche di parametri quali mortalità e SSB ivi inclusi definizione di punti di riferimento. Altri parametri a sostegno Descrittore 1, quali ad es. tassi di bycatch, range distribuzione, ecc.
Protocollo di monitoraggio: Protocolli sviluppati in ambito DCF
|
La raccolta dati prevedrà una integrazione/ampliamento delle attività di raccolta dati per le specie ittiche realizzata in ambito DCF con osservatori, al fine della stima del tasso di cattura accessoria in particolare per selaci.
Parametro monitorato.
Tasso di cattura, tasso di rigetto, abbondanza, biomassa, distribuzione per età e lunghezza, distribuzione spaziale, taglia di maturità.
Protocollo di monitoraggio.
Protocolli sviluppati in ambito PNRDA, DCF e GFCM
Frequenza di campionamento.
Valutazione condotta preferenzialmente su base annuale (con stratificazione per stagione, metier ed area di pesca - GSA), o, in via alternativa, con due cicli di tre anni, con turnazione annuale per tre principali segmenti di pesca (strascico, parangali, reti da posta)
|
Consolidamento-finalizzazione degli sviluppi metodologici per le analisi di dati per “data poor stocks” e specie ittiche (inclusi cefalopodi) di valore conservazionistico o specie non obiettivo principale di attività di prelievo.
Analisi di dati provenienti dalla DCF al fine della valutazione dello stato dei “data poor stocks” e delle specie ittiche di interesse conservazionistico (specie D1C1-C5, D3).
Parametro monitorato: Stime modellistiche di parametri quali mortalità e SSB ivi inclusi definizione di punti di riferimento. Altri parametri a sostegno Descrittore 1, quali ad es. tassi di bycatch, range distribuzione, ecc.
Protocollo di monitoraggio: Protocolli sviluppati in ambito DCF
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za osamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst - Ptice, ki se prehranjujejo v bentoškem območju in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2), Demografske značilnosti populacije (D1C3), Območje razširjenosti vrst (D1C4) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst - Ptice, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2),, Demografske značilnosti populacije (D1C3), Območje razširjenosti vrst (D1C4) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring morskih sesalcev nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – morski sesalci in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2), merilo Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2), Demografske značilnosti populacije (D1C3), Območje razširjenosti vrst (D1C4) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – Pridnene ribe kontinentalne ravnice. V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring obalnih rib nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – obalne ribe in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring obalnih glavonožcev nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – obalni glavonožci in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2) in Demografske značilnosti populacije (D1C3). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje. Vsebina programa se izvaja od leta 2006 in se namerava izvajati tudi v prihodnje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring habitata vodnega stolpca nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring bentoških habitatnih tipov nanaša na element meril Fizična izguba morskega dna (vključno z območji v bibavičnem pasu) in merilo Prostorski obseg in razporeditev fizične izgube (trajna sprememba) naravnega morskega dna (D6C1), element meril Fizične motnje morskega dna (vključno z območji v bibavičnem pasu) in merilo Prostorski obseg in razporeditev pritiskov fizičnih motenj morskega dna (D6C2), element meril Bentoški habitatni tipi (EUNIS2) in merilo Prostorski obseg bentoškega habitatnega tipa (EUNIS2) na katerega vpliva fizična motnja in se to odraža v spremembi njegove biotske in abiotske strukture in funkcij (D6C3) ter element meril Bentoški glavni tipi habitata in merila Obseg izgube habitata, ki je posledica antropogenih pritiskov (D6C4) in Obseg škodljivih učinkov zaradi antropogenih pritiskov na stanje habitata (D6C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring kemijskih značilnosti nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring fizikalnih značilnosti nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6), element meril Prehranjevalne združbe ekosistema in merila Raznolikost (vrstna sestava in relativna številčnost) prehranjevalnih združb (D4C1), Ravnovesje celotne številčnosti med prehranjevalnimi združbami (D4C2) in Razporeditev velikosti osebkov v prehranjevalni združbi (D4C3) ter element meril Bentoški glavni tipi habitata in merili Obseg izgube habitata, ki je posledica antropogenih pritiskov (D6C4) in Obseg škodljivih učinkov zaradi antropogenih pritiskov na stanje habitata (D6C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
|||||
Surface-feeding birds |
|
||||||||||||||||||||||||
Pelagic-feeding birds |
|
||||||||||||||||||||||||
Benthic-feeding birds |
|
||||||||||||||||||||||||
Small toothed cetaceans |
|
||||||||||||||||||||||||
Deep-diving toothed cetaceans |
|||||||||||||||||||||||||
Baleen whales |
|||||||||||||||||||||||||
Seals |
|
||||||||||||||||||||||||
Turtles |
|
||||||||||||||||||||||||
Coastal fish |
|
|
|||||||||||||||||||||||
Pelagic shelf fish |
|
|
|||||||||||||||||||||||
Demersal shelf fish |
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||
Deep-sea fish |
|
||||||||||||||||||||||||
Commercially exploited fish and shellfish |
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||
Coastal/shelf cephalopods |
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||
Deep-sea cephalopods |
|
||||||||||||||||||||||||
Benthic broad habitats |
|
|
|||||||||||||||||||||||
Other benthic habitats |
|
||||||||||||||||||||||||
Pelagic broad habitats |
|
|
|||||||||||||||||||||||
Coastal ecosystems |
|
||||||||||||||||||||||||
Shelf ecosystems |
|||||||||||||||||||||||||
Oceanic/deep-sea ecosystems |
|||||||||||||||||||||||||
Input or spread of non-indigenous species |
|||||||||||||||||||||||||
Extraction of, or mortality/injury to, wild species (by commercial and recreational fishing and other activities) |
|
|
|
||||||||||||||||||||||
Physical disturbance to seabed |
|
||||||||||||||||||||||||
Physical loss of the seabed |
|
||||||||||||||||||||||||
Newly introduced non-indigenous species |
|||||||||||||||||||||||||
Established non-indigenous species |
|||||||||||||||||||||||||
Coastal defence and flood protection |
|||||||||||||||||||||||||
Offshore structures (other than for oil/gas/renewables) |
|||||||||||||||||||||||||
Extraction of minerals (rock, metal ores, gravel, sand, shell) |
|||||||||||||||||||||||||
Extraction of oil and gas, including infrastructure |
|||||||||||||||||||||||||
Extraction of salt |
|||||||||||||||||||||||||
Extraction of water |
|||||||||||||||||||||||||
Renewable energy generation (wind, wave and tidal power), including infrastructure |
|||||||||||||||||||||||||
Transmission of electricity and communications (cables) |
|||||||||||||||||||||||||
Fish and shellfish harvesting (professional, recreational) |
|||||||||||||||||||||||||
Fish and shellfish processing |
|||||||||||||||||||||||||
Marine plant harvesting |
|||||||||||||||||||||||||
Hunting and collecting for other purposes |
|||||||||||||||||||||||||
Aquaculture – marine, including infrastructure |
|||||||||||||||||||||||||
Agriculture |
|||||||||||||||||||||||||
Transport infrastructure |
|||||||||||||||||||||||||
Transport – shipping |
|||||||||||||||||||||||||
Waste treatment and disposal |
|||||||||||||||||||||||||
Tourism and leisure infrastructure |
|||||||||||||||||||||||||
Tourism and leisure activities |
|||||||||||||||||||||||||
Research, survey and educational activities |
|||||||||||||||||||||||||
Chemical characteristics |
|
|
|||||||||||||||||||||||
Physical and hydrological characteristics |
|
|
|||||||||||||||||||||||
Restructuring of seabed morphology, including dredging and depositing of materials |
|||||||||||||||||||||||||
Spatial scope |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Marine reporting units |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Temporal scope (start date - end date) |
2005-9999 |
2020-2026 |
2020-2026 |
2015-9999 |
2015-9999 |
2016-9999 |
2015-9999 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
1983-9999 |
1983-9999 |
2002-9999 |
2006-9999 |
2006-9999 |
2006-9999 |
1958-9999 |
2007-9999 |
1984-9999 |
1958 |
2006-9999 |
Monitoring frequency |
As needed |
6-yearly |
6-yearly |
2-yearly |
Yearly |
Unknown |
Yearly |
Other |
Yearly |
Unknown |
Yearly |
Unknown |
Yearly |
Unknown |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
Monitoring type |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Monitoring method |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Monitoring method other |
D1. As described in the monitoring records of the Game Fund and fauna Service of the Republic of Cyprus and in the Terms of Reference document.
D1 Biodiversity - Mammals and Reptiles
The monitoring methods implemented in previous surveys in the region (eg. Ryan at al., 2014) and/or those recommended by a regional body, eg. ACCOBAMS (Agreement on the Conservation of cetaceans in the Black Sea Mediterranean Sea and Contigous Atlantic Area) are implemented. Mortality monitoring is conducted according to cetacean and turtle strandings programme procedures. See also “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus (DFMR, 2017). For the marine turtles the monitoring follows the “Manual for the Conservation of Marine Turtles in the Mediterranean, (1995) UNEP(MAP/SPA) IUCN/CWS/Fish. Dept. MANRE (Cyprus)” and the “Addendum 1 – Conservation Practices, Manual for the Conservation of Marine Turtles in the Mediterranean (2008)”. The monitoring of Monachus monachus follows a national Protocol.
Biodiversity - Water columns |
Se recopilará la información entre las unidades administrativas competentes en cada uno de los indicadores asociadas a los objetivos. |
Se recopilará la información entre las unidades administrativas competentes en cada uno de los indicadores asociadas a los objetivos. |
El muestreo se basará en métodos no intrusivos como son los censos visuales con escafandra autónoma (Harmelin-Vivien et al., 1985; Bohnsack y Bannerot, 1986; Bortone et al., 1989). El método propuesto para la cuantificación son 3 réplicas de transectos lineales de 50 x 5 metros (250 m2) (Sala et al., 2012; Guidetti et al., 2014) que se corresponde con el área de referencia dada en la descripción del BEA para este programa por los científicos italianos (ISPRA, 2013).
El protocolo para la estima de tallas será el propuesto por Bell et al., (1985) y los cálculos de biomasa se realizarán a partir de las conversiones talla (peso de Morey et al., (2003) y Froese y Pauly (2012)). Se realizarán 3 réplicas para muestrear las especies crípticas.
De cada transecto se obtendrá información que se plasmará en un listado completo de especies de peces. Cada especie llevará asociada datos de densidad, talla y peso. La variación espacial se abordará con un muestreo jerárquico y anidado. El factor profundidad se bloquea (profundidad fija) ya que no es indispensable para determinar el estado ambiental de estos poblamientos (Sala et al., 2012; Coll et al., 2012) mientras que el factor estacionalidad se bloqueará también en la época de mayor abundancia del conjunto de especies más características realizándose un muestreo bianual
El muestreo se realizará a una profundidad fija entre 5 y 35 metros, con un rango de 5 metros de profundidad, dependiendo de la demarcación. De este modo, se eliminará la variabilidad batimétrica, ya que no es indispensable para determinar el estado ambiental de estas comunidades (Sala et al., 2012; Coll et al., 2012).
Este muestreo se realizará en coordinación con el programa HB-1 (Hábitats Rocosos Infralitorales). |
El seguimiento se realizará en las zonas de estudio del programa HB·3 y en los espacios de la Red Natura que presentan este tipo de hábitat, mediante:
• Identificación visual directa de poblaciones de peces y cefalópodos mediante fotogrametría y vídeo (trineos fotogramétricos, ROV, lander).
• Análisis de datos obtenidos para las especies comerciales en el ámbito de los programas de recogida de datos básicos, principalmente enmalle y palangre de fondo, en hábitats circalitorales y batiales rocosos. Estos últimos concernirían a las especies comerciales y no implicarían muestreos adicionales.
Los métodos de análisis de los datos serán similares a los usados para el análisis de los datos del programa PC-4 (peces y cefalópodos de fondos circalitorales y batiales sedimentarios), si bien la información será mucho más limitada al no existir muestreos específicos, sino derivados de los de hábitats bentónicos. |
Se realizarán campañas de arrastre para la evaluación del estado de los recursos demersales y de los ecosistemas demersales y bentónicos. En las campañas de todas las demarcaciones se utilizarán los siguientes elementos comunes:
• Monitorización del arte: Equipo SCANMAR-MARPORT que graba abertura vertical, horizontal y profundidad durante los lances.
• Equipos de medición de variables químico-físicas de la columna de agua: CTDs que miden parámetros de salinidad, temperatura, fluorescencia y oxímetro para medir la concentración de oxígeno en la columna de agua.
• Unidad de muestro: cuadrícula de 10x10 millas o el lance, dependiendo del indicador.
Además, se utilizarán metodologías específicas en función de la demarcación, tal como se describe a continuación:
• Para las demarcaciones noratlántica y sudatlántica se utilizará el documento Manual of the IBTS North Eastern Atlantic Surveys, del Consejo Internacional para la Exploración del Mar (ICES).
o Área: plataforma continental arrastrable de la costa norte de la península ibérica y del golfo de Cádiz.
o Frecuencia: anual.
o Duración: aproximadamente 32 días y 104-117 lances en la demarcación noratlántica y aproximadamente 12 días y 41-43 lances en la demarcación sudatlántica.
o Arte: de arrastre baca 44/60.
• Para las demarcaciones levantino-balear y Estrecho y Alborán se utilizará la guía de International bottom trawl survey in the Mediterranean (2017, MEDITS-Handbook).
o Área: subareas geográficas (GSAs) 5 (Balearic Islands) y 6.
o Época: abril-mayo.
o Frecuencia: anual.
o Duración: ESAL: 15-20 días, ~70 lances. LEBA: 35-40 días aprox. Entre 150 y 160 lances.
o Arte: arte GOC-73. |
Protocolli sviluppati in ambito PNRDA, DCF e GFCM |
Protocolli sviluppati in ambito DCF |
Protocolli sviluppati in ambito PNRDA, DCF e GFCM |
Protocolli sviluppati in ambito DCF |
Protocolli sviluppati in ambito PNRDA, DCF e GFCM |
Protocolli sviluppati in ambito DCF |
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem obmocju je del spremljanja populacij ptic v okviru projektnih monitoringov in pa rednih popisov ptic na zašcitenih obmocjih za vrste, za katere je bilo opredeljeno posebno obmocje varstva Natura 2000. V okviru programa se spremljajo podatki o vrstni sestavi, številcnosti, številu gnezdecih parov, demografiji, obmocju razširjenosti in obsegu habitata za vrsto sredozemski vranjek (Phalacrocorax aristotelis).
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami:
Zadnje poročilo za Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin za leto 2019 je dostopno na povezavi: https://issuu.com/falco88/docs/monitoring_2019.
Protokol za monitoring sredozemskih vranjekov po metodi ECAS (transektni popis na morju) je dostopen na povezavi:
https://simarine-natura.ptice.si/wp-content/uploads/2016/10/C.1_AfterLIFEMonitoringMethod.pdf
Nadgraditev metodologije v okviru projektne naloge "Monitoring vranjeka v slovenskem morju 2020-2021:
https://www.ptice.si/publikacije/strokovna-porocila/2020-2/
Končno poročilo projekta SIMARINE je dostopno na povezavi:
https://simarine-natura.ptice.si/wp-content/uploads/2019/11/Acrocephalus_Shag_Marine-IBAs_Koce.pdf
Končno poročilo o monitoringu v letu 2020:
https://www.ptice.si/wp-content/uploads/2021/01/Vranjek_vmesno-porocilo_2020-11-13.pdf |
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju je del spremljanja populacij ptic v okviru rednih popisov ptic na zaščitenih območjih za vrste, za katere je bilo opredeljeno posebno območje varstva Natura 2000. V okviru programa se spremljajo podatki o vrstni sestavi, številčnosti, številu gnezdečih parov, demografiji, območju razširjenosti in obsegu habitata za vrsti navadna čigra (Sterna hirundo) in mala čigra (Sterna albifrons).
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami:
Zadnje poročilo za Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin za leto 2019 je dostopno na povezavi: https://issuu.com/falco88/docs/monitoring_2019 |
Program Monitoring morskih sesalcev je del spremljanja populacij morskih sesalcev v okviru več projektnih nalog in monitoringov. V okviru programa se spremljajo podatki o porazdelitvi in številčnosti populacije, obseg habitata, prisotnost mladičev, vedenje in potencialne interakcije z ribolovnimi orodji ali pomorskim prometom za vrsto velika pliskavka (Tursiops truncatus).
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami:
Poročilo Monitoringa delfinov za poročevalsko obdobje 2013-2018 je dostopen na povezavi:
http://www.ribiski-sklad.si/f/docs/Dokumenti/Monitoring_delfinov_za_porocevalsko_obdobje_2013-2018.pdf
Poročilo o rezultatih popisa ASI v okviru ACCOBAMS, vključno z metodologijo, je dostopno na povezavi:
https://accobams.org/wp-content/uploads/2019/04/MOP7.Inf33_ASI-Technical-Reports.pdf |
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice je del spremljanja populacij rib v okviru monitoringa, ki se izvaja v okviru Strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), kjer so navedene tudi podrobnejše metodologije. V okviru programa se spremlja smrtnost (prilov) za naslednje ciljne vrste: električni morski skat (Torpedo marmorata), zvezdasta raža (Raja asterias), navadni morski golob (Myliobatis aquila), mol (Merlangius merlangus), molič (Trisopterus minutus) in kovač (Zeus faber). Sestava prilova je naključna in ne zagotavlja vsakokratnega spremljanja vseh ciljnih vrst s seznama. |
Program Monitoring obalnih rib se izvaja v okviru projektnih nalog in monitoringov, ki se izvajajo v okviru dveh strategij in pripadajočih programov, kjer so navedene podrobnejše metodologije. V okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programa Monitoring bentoških habitatnih tipov se spremlja številčnost populacije in obseg habitata za obalno ribjo združbo.
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), in programa Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, se spremlja smrtnost (prilov). Sestava prilova je naključna in ne zagotavlja vsakokratnega spremljanja vseh ciljnih vrst.
Poročila z opisanimi metodologijami
Metodologija za oceno obalne ribje združbe kot celote je opisana v poročilu Orlando-Bonaca in sod. (2013). |
Program Monitoring obalnih glavonožcev je del spremljanja populacij glavonožcev v okviru monitoringa, ki se izvaja v okviru Strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), kjer so navedene tudi podrobnejše metodologije. V okviru programa se spremlja smrtnost (lov in prilov) za naslednje ciljne vrste: sipa (Sepia officinalis), kratkoplavuti ligenj (Illex coindetii), pritlikavi ligenj (Alloteuthis media), ligenj (Loligo vulgaris), moškatna hobotnica (Eledone moschata), mala sipa (Sepia elegans). Za vrste glavonožcev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, se spremlja tudi število osebkov in velikost telesa. Sestava lova in prilova je naključna in ne zagotavlja vsakokratnega spremljanja vseh ciljnih vrst. |
Program Monitoring habitata vodnega stolpca je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več že obstoječih strategij in programov spremljanja, kjer so navedene podrobnejše metodologije. V okviru tega programa se izvaja spremljanje značilnosti habitatnega tipa pelagičnega habitata, ki je kot edini prisoten v morskih vodah Republike Slovenije, in sicer Vodni stolpec s sezonsko temperaturno razslojenostjo in zmanjšano slanostjo (A7.62).
V okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programov Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev, strategije Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) in programov Monitoring naseljenih tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih, in Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe ter strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring klorofila a v vodnem stolpcu in Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu se spremljajo sestava, številčnost ali biomasa (prostorska in časovna variabilnost) vrst, ki so del vodnega stolpca. V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring hranil v vodnega stolpcu in Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca ter v okviru strategije Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programa Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se spremljajo fizikalne, kemijske in hidrološke značilnosti habitata vodnega stolpca. V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring klorofila a v vodnem stolpcu in Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu se spremljata koncentracija klorofila a in pogostost cvetenja planktona. |
Program Monitoring bentoških habitatnih tipov je del spremljanja značilnosti habitata v okviru projektnih nalog. V okviru tega programa se spremlja obseg območja presoje, ki je fizično izgubljen, obseg območja presoje s fizičnimi motnjami v kvadratnih kilometrih, vrstna sestava in številčnost vrst morskih trav, obrežne ihtiofavne in pridnenih nevretenčarjev ter obseg habitata za naslednje bentoške habitatne tipe: litoralno skalovje (MA1), litoralni sediment (MA3, MA4, MA5, MA6), infralitoralno kamnito dno (MB1), infralitoralni pesek in mulj (MB5, MB6), cirkalitoralni biogeni grebeni (MC2), cirkalitoralni grobi sediment in pesek (MC3, MC5) in cirkalitoralni mulj (MC6).
V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring združb makrofitov in Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov se spremljajo bentoški nevtetenčarji sedimentnega dna (M-AMBI) in makrobentoške alge (EEI-c) skladno z ODV.
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami
Poročilo o kartiranju morskih habitatnih tipov NATURA 2000 v slovenskem morju, vključno z metodologijo, je dostopno na povezavi:
http://www.ribiski-sklad.si/f/docs/Dokumenti/koncno_porocilo_430-83-2017.pdf |
Program Monitoring kemijskih značilnosti je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več že obstoječih strategij in programov spremljanja, kjer so navedene podrobnejše metodologije.
V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programa Monitoring hranilnih snovi v vodnem stolpcu poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti dušikovih in fosforjevih hranil, v okviru programa Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti koncentracij raztopljenega kisika. V okviru spremljanja splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV se spremljata tudi pH in slanost morske vode, kar je navedeno v Programu monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021.
Rezultati programa monitoringa zadnjih let so dostopni na spletnih straneh:
- podatki: https://www.arso.gov.si/vode/podatki/
- poročila: https://www.arso.gov.si/vode/morje/ |
Program Monitoring fizikalnih značilnosti je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več projektnih nalog in monitoringov.
Do leta 2016 se je spremljanje prostorske in časovne variabilnosti batimetrije izvajalo v okviru projektnih nalog (lasersko snemanje globin morja v priobalnem območju, posamezni drugi deli slovenskega morja: Koprski zaliv, sipina v Piranskem zalivu in podvodni izviri med Izolo in rtom Ronek, izdelava batimetričnega modela slovenskega morja), od leta 2016 pa potekajo meritve morskega dna v visoki ločljivosti. V okviru spremljanja prostorske in časovne variabilnosti morfologije dna so bile izmere nazadnje narejene leta 2010 in se posodabljajo po potrebi. V okviru spremljanja prostorske in časovne variabilnosti substrata morskega dna sta se leta 2017 naredila opis in ocena spremenjenosti strukture substrata obalnega pasu morja.
Na hidroloških merilnih mestih hidrološkega monitoringa na rekah se spremlja tudi pretok vode (sočasno z višino vodne gladine in temperaturo vode). Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje hidrografskih razmer je navedena v okviru Programa hidrološkega monitoringa površinskih voda za obdobje 2016–2020.
Spremljanje prosojnosti morske vode je del spremljanja splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV. Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje prosojnosti morske vode kot del monitoringa spremljanje splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda po ODV je navedena v Programu monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021.
V okviru strategije Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programa Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti temperature, valovanja, tokovanja in naraščanja gladine morja.
V okviru strategije Monitoring podvodnega hrupa (D11) ter programov Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi in Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti podvodnega hrupa. |
Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več že obstoječih strategij in programov spremljanja, kjer so navedene podrobnejše metodologije. V okviru tega programa se spremljajo struktura pelagične in bentoške združbe, povezave med habitati in vrstami morskih ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev. V okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programov Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev, Monitoring habitata vodnega stolpca in Monitoring bentoških habitatnih tipov, ter strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programa Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov, v okviru katerih se spremlja struktura pelagične in bentoške združbe ter povezave med habitati in vrstami morskih ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev. |
||
Quality control |
Described in game fund and fauna Service monitoring records.
As described in recommended methodology.
QUASIMEME External validation system and internal lab quality control.
Biodiversity - Sea bed habitats: Monitoring Quality Control: as described in Antoniadis et al. (2020) |
Internal controls will be implemented to review documentation by the Responsible Authority (MITERD, through the Subdirectorate-General for the Protection of the Sea).
|
Internal controls will be implemented to review documentation by the Responsible Authority (MITERD, through the Subdirectorate-General for the Protection of the Sea).
|
BEQUALM-Biological Effects Quality Assurance in Monitoring Programmes
Otros controles de calidad: metodología publicada en revistas científicas internacionales sometidas a revisión independiente (peer review)
|
Otros estándares: la estandarización afecta a todos los aspectos desarrollados en el marco de las campañas (arte de muestreo, estrategia de muestreo, recogida, gestión y análisis de datos).
Además de lo indicado en los métodos de seguimiento, se sigue un protocolo único estandarizado (EUR 24634 EN – Joint Research Centre – Institute for the Protection and Security of the Citizen; Scientific, Technical and Economic Committee for Fisheries; Report of the Sub-Group on Research Needs SGRN-10-03 Review of needs related to surveys).
Otros controles de calidad: seguimiento de los resultados y monitorización continuada.
Por otra parte, los resultados de las campañas oceanográfico-pesqueras con metodología acústica se debaten y se incluyen en foros internacionales auspiciados por organizaciones como ICES, GFCM o CECAF. Esto es debido a que las campañas proporcionan una información fundamental para la evaluación de importantes recursos pesqueros, por lo que son campañas financiadas en su mayor parte por la Comisión Europea a través del PNDB. Por lo tanto, existe además una exposición a científicos expertos de varios países, con lo que se asegura la adecuación del diseño de las campañas y la validez de los resultados obtenidos.
|
Otros estándares: no existe método específico de garantía de calidad.
|
Además de lo indicado en el apartado metodología (Monitoring Details), se sigue un protocolo único estandarizado (EUR 24634 EN – Joint Research Centre – Institute for the Protection and Security of the Citizen; Scientific, Technical and Economic Committee for Fisheries; Report of the Sub-Group on Research Needs SGRN-10-03 Review of needs related to surveys.
Otros controles de calida serían el seguimiento de los resultados y la monitorización continuada.
Además, los resultados de las campañas oceanográfico-pesqueras con metodología de arrastre con puertas se debaten y se incluyen en foros internacionales auspiciados por organizaciones como ICES. Esto es debido a que las campañas proporcionan una información fundamental para la evaluación de importantes recursos pesqueros, por lo que son campañas financiadas en su mayor parte por la Comisión Europea a través del Programa Nacional de Datos Básicos. Por lo tanto, existe además una exposición a científicos expertos de varios países, con lo que se asegura la adecuación del diseño de las campañas y la validez de los resultados obtenidos.
|
As used in the reported monitroing method.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data,…), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc…), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc…). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data,…), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc…), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc…). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data,…), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc…), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc…). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data,…), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc…), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc…). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data,…), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc…), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc…). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data,…), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc…), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc…). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo.
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Data management |
DFMR database "THETIS".
|
Una vez obtenidos los datos procedentes de las campañas, se procederá a su revisión con el fin de detectar, tanto los posibles errores que se hayan podido producir durante el volcado de los mismo como los datos atípicos (outliers). Estos procesos se llevarán a cabo a lo largo de toda la serie histórica.
Por otro lado, los datos serán almacenados en la bases de datos del IEO/MITERD y en DATRAS en la sede del ICES.
|
|||||||||||||||||||||||
Data access |
|||||||||||||||||||||||||
Related indicator/name |
|
|
|
||||||||||||||||||||||
Contact |
|||||||||||||||||||||||||
References |
Argyrou, M., Aplikioti, M., Marcou, M., & Stavrou, P. (2011). Πρόγραμμα παρακολούθησης παράκτιων υδάτων σύμφωνα με το Άρθρο 8 της Οδηγίας Πλαίσιο για τα Νερά (ΟΠΥ, 2000/60/ΕΚ) (p. 26). Nicosia, Cyprus: Department of Fisheries and Marine Research. Pergent G., 2007. Protocol for the setting up of
Posidonia meadows monitoring systems. « MedPosidonia » Programme / RAC/SPA - TOTAL Corporate Foundation for Biodiversity and the Sea; Memorandum of Understanding N°21/2007/RAC/SPA_MedPosidonia NautilusOkianos: 24p + Annexes. |
Zadnje poročilo za Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin za leto 2019 je dostopno na povezavi: https://issuu.com/falco88/docs/monitoring_2019 |
Orlando-Bonaca, M., O. Bajt, B. Čermelj, D. Deželjin, J. Francé, T. Kogovšek, N. Kovač, L. Lipej, V. Malačič, A. Malej, B. Mavrič, P. Mozetič, A. Ramšak, M. Šiško, T. Tinta in V. Turk. 2013. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES). Zaključno poročilo za leto 2013. Poročila 148. Morska Biološka Postaja, Nacionalni Inštitut za Biologijo, Piran, 201 str. |
Program Monitoring habitata vodnega stolpca je povezan z:
- strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se
prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem
območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice,
Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev,
- strategijo Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) in programoma Monitoring naseljenih
tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih, in Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in
habitatne tipe,
- strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programi Monitoring hranil v vodnem stolpcu,
Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca, Monitoring klorofila a v
vodnem stolpcu in Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu,
- strategijo Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programom Monitoring
hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem
pasu). |
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami
- HARPHA SEA (2014). Izboljšana batimetrija in topografija morja vključ no s 3D posnetkom obale ter določitvijo obalnih linij za potrebe izvajanja Morške direktive. Koper, 22 str.
- HARPHA SEA (2014). Zajem naravnih geomorfoloških značilnosti morskega dna, analiza antropogenih fizičnih poškodb morskega dna in klasifikacija tipov morskega dna z določitvijo obsežnejšega morskega rastja na morskem dnu. Koper, 48 str.
- Zupančič G., Gorjanc S., Caserman H., Popit A., Kristan U. (2018) III Razvoj metodologij za področje morskega okolja, III/10 Nadgradnja metodologij za začetno presojo stanja morskega okolja (razen socioekonomske analize): podnaloga 1:b) Pregled in posodobitev fizikalnih in kemijskih lastnosti morskih voda, Inštitut za vode RS, 196 str.
- Peterlin, M., URBANIČ, G. 2017. Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije : nadgradnja metodologij za začetno presojo stanja morskega okolja (razen socioekonomske analize) - fizično preoblikovanje obale - indeks morfološka spremenjenost obale morja (MISO-M). Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 31 str.
- Program hidrološkega monitoringa površinskih voda za obdobje 2016–2020: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%20hidrolo%C5%A1kega%20monitoringa%20povr%C5%A1inskih%20voda%202016-2020.pdf
- Program monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%202016%20do%202021_SPLET_kon%C4%8Dna.pdf
- Rezultati programa monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda:
https://www.arso.gov.si/vode/podatki/
https://www.arso.gov.si/vode/morje/ |
Vse reference (podatki, poročila) kot navedeno:
Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistema je povezan s strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev, Monitoring habitata vodnega stolpca in Monitoring bentoških habitatnih tipov, ter strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programom Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov. |