Member State report / Art11 / 2020 / D1-P / Mediterranean
| Report type | Member State report to Commission |
| MSFD Article | Art. 11 Monitoring programmes (and Art. 17 updates) |
| Report due | 2020-10-15 |
| GES Descriptor | D1 Pelagic habitats |
| Region/subregion | Mediterranean |
Member state |
CY |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
ES |
FR |
FR |
FR |
HR |
IT |
IT |
IT |
IT |
IT |
IT |
IT |
IT |
IT |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
SI |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Report Access |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Descriptor |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
D1.6 |
Monitoring strategy description |
Cyprus implemented the program code MALCY-D0144 in the geographical area of MAL-CY-MS. Under this program are three sub programs.
The sub program MALCY-D0144-01 (monitoring of physiochemical conditions of seawater) is listed as active and is conducted seasonally. The monitoring program follows the MFSD criteria and indicators of physical, hydrological, and chemical conditions, nutrient levels, nutrient concentrations in the water column, nutrient ratios, direct effects of nutrient enrichment, chlorophyll concentration in the water column, water transparency, indirect effects of nutrient enrichment, and dissolved oxygen, and UNEP/MAP (2013) criteria and indicators of large scale changes in circulation patterns, temperature, pH, and salinity distribution, concentration of key nutrients in the water column, nutrient ratios, chlorophyll a concentrations in the water column, water transparency, and dissolved oxygen near the bottom.
Chlorophyll a concentration in the water column from 2013 to 2019 were from good to high ecological condition. Standards have not been put into place for physiochemical and nutrient concentration in the water column to calculate the ecological condition (DFMR, 2020). Instead the data was presented in the DFMR (2020) report to demonstrate changes observed in the Cypriot coastal waters. In regard to nutrient data, the coastal water bodies were mainly classified as eutrophic from 2013 to 2019 though in some years oligotrophic, lower mesotrophic, and higher mesotrophic were observed.
The sub program MALCY-D0144-02 (phytoplankton monitoring program) is listed as partially active and conducted seasonally. Phytoplankton analyses is conducted to the lowest taxonomic level (species level), using the procedures outlined in the Standard “Water quality - Guidance standard on the enumeration of phytoplankton using inverted microscopy (Utermöhl technique), EN 15204” (CEN 2006), and “Water quality - Guidance on the estimation of microalgal biovolume” (EN 16695: 2015). Phytoplankton samples are collected from the entire water column using an integrated sampler and assessed relating to biodiversity, biomass, and trend recognition. The monitoring program follows the MSFD criteria and indicators of species distribution (species number), species diversity (Pelou’s evenness-J’, Shannon-Weaver- H’), population size (population abundance and/or biomass), and abundance/distribution of key trophic groups/species (abundance trends of functionally important s |
El objetivo principal es la obtención de los parámetros necesarios para:
• evaluar el estado ambiental de los hábitats pelágicos (HP) en relación con los descriptores de biodiversidad (D1 y D4) en el contexto de la DMEM, en concreto para responder al criterio establecido para HP por la Decisión 2017/848: D1C6- Condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones. Esta evaluación se fundamenta en el componente planctónico del ecosistema por ser éste muy sensible a las condiciones ambientales (incluyendo presiones e impactos antropogénicos) y desempeñar procesos clave en el funcionamiento y dinámica del ecosistema.
• Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el D1. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones que afectan a los HP.
Se han propuesto 3 tipos de indicadores, basados en estimaciones de diversidad, abundancia y, o biomasa de los diferentes elementos que integran el componente planctónico del ecosistema pelágico. El grado de resolución requerido para el análisis de dicho componente depende del indicador propuesto:
1. grupos funcionales para el indicador HP, RT-grupos funcionales(Índices de la comunidad planctónica, ICP; p.ej. relación entre diatomeas y dinoflagelados);
2. propiedades de masa para el indicador HP-abundancia, biomasa(Biomasa , Abundancia de plancton; p.ej. biomasa total de fitoplancton a partir de medidas de concentración de clorofila);
3. nivel de especie para el indicador HP-biodiversidad (índices de diversidad del plancton; p.ej. índice de diversidad de Shannon).
La definición del estado ambiental se fundamenta en el análisis de la evolución temporal (tendencias a largo plazo y estacionalidad) de los indicadores propuestos, monitorizados en los diferentes dominios espaciales en los que es posible dividir el medio pelágico en base a características fisiográficas y oceanográficas: costeros, de plataforma y margen continental, oceánico, paisajes particulares –estuarios, cañones y montañas submarinas, epipelágico y mesopelágico. La metodología de análisis propuesta incluye métodos gráficos (aproximación en el espacio de estados) y de series temporales (métodos robustos de análisis de tendencias, análisis de Fourier, ondículas). Los niveles de referencia se establecen en base a estadísticos de posición de las distri
|
El objetivo principal es la obtención de los parámetros necesarios para:
• evaluar el estado ambiental de los hábitats pelágicos (HP) en relación con los descriptores de biodiversidad (D1 y D4) en el contexto de la DMEM, en concreto para responder al criterio establecido para HP por la Decisión 2017/848: D1C6- Condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones. Esta evaluación se fundamenta en el componente planctónico del ecosistema por ser éste muy sensible a las condiciones ambientales (incluyendo presiones e impactos antropogénicos) y desempeñar procesos clave en el funcionamiento y dinámica del ecosistema.
• Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el D1. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones que afectan a los HP.
Se han propuesto 3 tipos de indicadores, basados en estimaciones de diversidad, abundancia y, o biomasa de los diferentes elementos que integran el componente planctónico del ecosistema pelágico. El grado de resolución requerido para el análisis de dicho componente depende del indicador propuesto:
1. grupos funcionales para el indicador HP, RT-grupos funcionales(Índices de la comunidad planctónica, ICP; p.ej. relación entre diatomeas y dinoflagelados);
2. propiedades de masa para el indicador HP-abundancia, biomasa(Biomasa , Abundancia de plancton; p.ej. biomasa total de fitoplancton a partir de medidas de concentración de clorofila);
3. nivel de especie para el indicador HP-biodiversidad (índices de diversidad del plancton; p.ej. índice de diversidad de Shannon).
La definición del estado ambiental se fundamenta en el análisis de la evolución temporal (tendencias a largo plazo y estacionalidad) de los indicadores propuestos, monitorizados en los diferentes dominios espaciales en los que es posible dividir el medio pelágico en base a características fisiográficas y oceanográficas: costeros, de plataforma y margen continental, oceánico, paisajes particulares –estuarios, cañones y montañas submarinas, epipelágico y mesopelágico. La metodología de análisis propuesta incluye métodos gráficos (aproximación en el espacio de estados) y de series temporales (métodos robustos de análisis de tendencias, análisis de Fourier, ondículas). Los niveles de referencia se establecen en base a estadísticos de posición de las distri
|
El objetivo principal es la obtención de los parámetros necesarios para:
• evaluar el estado ambiental de los hábitats pelágicos (HP) en relación con los descriptores de biodiversidad (D1 y D4) en el contexto de la DMEM, en concreto para responder al criterio establecido para HP por la Decisión 2017/848: D1C6- Condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones. Esta evaluación se fundamenta en el componente planctónico del ecosistema por ser éste muy sensible a las condiciones ambientales (incluyendo presiones e impactos antropogénicos) y desempeñar procesos clave en el funcionamiento y dinámica del ecosistema.
• Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el D1. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones que afectan a los HP.
Se han propuesto 3 tipos de indicadores, basados en estimaciones de diversidad, abundancia y, o biomasa de los diferentes elementos que integran el componente planctónico del ecosistema pelágico. El grado de resolución requerido para el análisis de dicho componente depende del indicador propuesto:
1. grupos funcionales para el indicador HP, RT-grupos funcionales(Índices de la comunidad planctónica, ICP; p.ej. relación entre diatomeas y dinoflagelados);
2. propiedades de masa para el indicador HP-abundancia, biomasa(Biomasa , Abundancia de plancton; p.ej. biomasa total de fitoplancton a partir de medidas de concentración de clorofila);
3. nivel de especie para el indicador HP-biodiversidad (índices de diversidad del plancton; p.ej. índice de diversidad de Shannon).
La definición del estado ambiental se fundamenta en el análisis de la evolución temporal (tendencias a largo plazo y estacionalidad) de los indicadores propuestos, monitorizados en los diferentes dominios espaciales en los que es posible dividir el medio pelágico en base a características fisiográficas y oceanográficas: costeros, de plataforma y margen continental, oceánico, paisajes particulares –estuarios, cañones y montañas submarinas, epipelágico y mesopelágico. La metodología de análisis propuesta incluye métodos gráficos (aproximación en el espacio de estados) y de series temporales (métodos robustos de análisis de tendencias, análisis de Fourier, ondículas). Los niveles de referencia se establecen en base a estadísticos de posición de las distri
|
El objetivo principal es la obtención de los parámetros necesarios para:
• evaluar el estado ambiental de los hábitats pelágicos (HP) en relación con los descriptores de biodiversidad (D1 y D4) en el contexto de la DMEM, en concreto para responder al criterio establecido para HP por la Decisión 2017/848: D1C6- Condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones. Esta evaluación se fundamenta en el componente planctónico del ecosistema por ser éste muy sensible a las condiciones ambientales (incluyendo presiones e impactos antropogénicos) y desempeñar procesos clave en el funcionamiento y dinámica del ecosistema.
• Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el D1. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones que afectan a los HP.
Se han propuesto 3 tipos de indicadores, basados en estimaciones de diversidad, abundancia y, o biomasa de los diferentes elementos que integran el componente planctónico del ecosistema pelágico. El grado de resolución requerido para el análisis de dicho componente depende del indicador propuesto:
1. grupos funcionales para el indicador HP, RT-grupos funcionales(Índices de la comunidad planctónica, ICP; p.ej. relación entre diatomeas y dinoflagelados);
2. propiedades de masa para el indicador HP-abundancia, biomasa(Biomasa , Abundancia de plancton; p.ej. biomasa total de fitoplancton a partir de medidas de concentración de clorofila);
3. nivel de especie para el indicador HP-biodiversidad (índices de diversidad del plancton; p.ej. índice de diversidad de Shannon).
La definición del estado ambiental se fundamenta en el análisis de la evolución temporal (tendencias a largo plazo y estacionalidad) de los indicadores propuestos, monitorizados en los diferentes dominios espaciales en los que es posible dividir el medio pelágico en base a características fisiográficas y oceanográficas: costeros, de plataforma y margen continental, oceánico, paisajes particulares –estuarios, cañones y montañas submarinas, epipelágico y mesopelágico. La metodología de análisis propuesta incluye métodos gráficos (aproximación en el espacio de estados) y de series temporales (métodos robustos de análisis de tendencias, análisis de Fourier, ondículas). Los niveles de referencia se establecen en base a estadísticos de posición de las distri
|
El objetivo principal es la obtención de los parámetros necesarios para:
• evaluar el estado ambiental de los hábitats pelágicos (HP) en relación con los descriptores de biodiversidad (D1 y D4) en el contexto de la DMEM, en concreto para responder al criterio establecido para HP por la Decisión 2017/848: D1C6- Condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones. Esta evaluación se fundamenta en el componente planctónico del ecosistema por ser éste muy sensible a las condiciones ambientales (incluyendo presiones e impactos antropogénicos) y desempeñar procesos clave en el funcionamiento y dinámica del ecosistema.
• Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el D1. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones que afectan a los HP.
Se han propuesto 3 tipos de indicadores, basados en estimaciones de diversidad, abundancia y, o biomasa de los diferentes elementos que integran el componente planctónico del ecosistema pelágico. El grado de resolución requerido para el análisis de dicho componente depende del indicador propuesto:
1. grupos funcionales para el indicador HP, RT-grupos funcionales(Índices de la comunidad planctónica, ICP; p.ej. relación entre diatomeas y dinoflagelados);
2. propiedades de masa para el indicador HP-abundancia, biomasa(Biomasa , Abundancia de plancton; p.ej. biomasa total de fitoplancton a partir de medidas de concentración de clorofila);
3. nivel de especie para el indicador HP-biodiversidad (índices de diversidad del plancton; p.ej. índice de diversidad de Shannon).
La definición del estado ambiental se fundamenta en el análisis de la evolución temporal (tendencias a largo plazo y estacionalidad) de los indicadores propuestos, monitorizados en los diferentes dominios espaciales en los que es posible dividir el medio pelágico en base a características fisiográficas y oceanográficas: costeros, de plataforma y margen continental, oceánico, paisajes particulares –estuarios, cañones y montañas submarinas, epipelágico y mesopelágico. La metodología de análisis propuesta incluye métodos gráficos (aproximación en el espacio de estados) y de series temporales (métodos robustos de análisis de tendencias, análisis de Fourier, ondículas). Los niveles de referencia se establecen en base a estadísticos de posición de las distri
|
El objetivo principal es la obtención de los parámetros necesarios para:
• evaluar el estado ambiental de los hábitats pelágicos (HP) en relación con los descriptores de biodiversidad (D1 y D4) en el contexto de la DMEM, en concreto para responder al criterio establecido para HP por la Decisión 2017/848: D1C6- Condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones. Esta evaluación se fundamenta en el componente planctónico del ecosistema por ser éste muy sensible a las condiciones ambientales (incluyendo presiones e impactos antropogénicos) y desempeñar procesos clave en el funcionamiento y dinámica del ecosistema.
• Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el D1. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones que afectan a los HP.
Se han propuesto 3 tipos de indicadores, basados en estimaciones de diversidad, abundancia y, o biomasa de los diferentes elementos que integran el componente planctónico del ecosistema pelágico. El grado de resolución requerido para el análisis de dicho componente depende del indicador propuesto:
1. grupos funcionales para el indicador HP, RT-grupos funcionales(Índices de la comunidad planctónica, ICP; p.ej. relación entre diatomeas y dinoflagelados);
2. propiedades de masa para el indicador HP-abundancia, biomasa(Biomasa , Abundancia de plancton; p.ej. biomasa total de fitoplancton a partir de medidas de concentración de clorofila);
3. nivel de especie para el indicador HP-biodiversidad (índices de diversidad del plancton; p.ej. índice de diversidad de Shannon).
La definición del estado ambiental se fundamenta en el análisis de la evolución temporal (tendencias a largo plazo y estacionalidad) de los indicadores propuestos, monitorizados en los diferentes dominios espaciales en los que es posible dividir el medio pelágico en base a características fisiográficas y oceanográficas: costeros, de plataforma y margen continental, oceánico, paisajes particulares –estuarios, cañones y montañas submarinas, epipelágico y mesopelágico. La metodología de análisis propuesta incluye métodos gráficos (aproximación en el espacio de estados) y de series temporales (métodos robustos de análisis de tendencias, análisis de Fourier, ondículas). Los niveles de referencia se establecen en base a estadísticos de posición de las distri
|
El objetivo principal es la obtención de los parámetros necesarios para:
• evaluar el estado ambiental de los hábitats pelágicos (HP) en relación con los descriptores de biodiversidad (D1 y D4) en el contexto de la DMEM, en concreto para responder al criterio establecido para HP por la Decisión 2017/848: D1C6- Condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones. Esta evaluación se fundamenta en el componente planctónico del ecosistema por ser éste muy sensible a las condiciones ambientales (incluyendo presiones e impactos antropogénicos) y desempeñar procesos clave en el funcionamiento y dinámica del ecosistema.
• Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el D1. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones que afectan a los HP.
Se han propuesto 3 tipos de indicadores, basados en estimaciones de diversidad, abundancia y, o biomasa de los diferentes elementos que integran el componente planctónico del ecosistema pelágico. El grado de resolución requerido para el análisis de dicho componente depende del indicador propuesto:
1. grupos funcionales para el indicador HP, RT-grupos funcionales(Índices de la comunidad planctónica, ICP; p.ej. relación entre diatomeas y dinoflagelados);
2. propiedades de masa para el indicador HP-abundancia, biomasa(Biomasa , Abundancia de plancton; p.ej. biomasa total de fitoplancton a partir de medidas de concentración de clorofila);
3. nivel de especie para el indicador HP-biodiversidad (índices de diversidad del plancton; p.ej. índice de diversidad de Shannon).
La definición del estado ambiental se fundamenta en el análisis de la evolución temporal (tendencias a largo plazo y estacionalidad) de los indicadores propuestos, monitorizados en los diferentes dominios espaciales en los que es posible dividir el medio pelágico en base a características fisiográficas y oceanográficas: costeros, de plataforma y margen continental, oceánico, paisajes particulares –estuarios, cañones y montañas submarinas, epipelágico y mesopelágico. La metodología de análisis propuesta incluye métodos gráficos (aproximación en el espacio de estados) y de series temporales (métodos robustos de análisis de tendencias, análisis de Fourier, ondículas). Los niveles de referencia se establecen en base a estadísticos de posición de las distri
|
El objetivo principal es la obtención de los parámetros necesarios para:
• evaluar el estado ambiental de los hábitats pelágicos (HP) en relación con los descriptores de biodiversidad (D1 y D4) en el contexto de la DMEM, en concreto para responder al criterio establecido para HP por la Decisión 2017/848: D1C6- Condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones. Esta evaluación se fundamenta en el componente planctónico del ecosistema por ser éste muy sensible a las condiciones ambientales (incluyendo presiones e impactos antropogénicos) y desempeñar procesos clave en el funcionamiento y dinámica del ecosistema.
• Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el D1. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones que afectan a los HP.
Se han propuesto 3 tipos de indicadores, basados en estimaciones de diversidad, abundancia y, o biomasa de los diferentes elementos que integran el componente planctónico del ecosistema pelágico. El grado de resolución requerido para el análisis de dicho componente depende del indicador propuesto:
1. grupos funcionales para el indicador HP, RT-grupos funcionales(Índices de la comunidad planctónica, ICP; p.ej. relación entre diatomeas y dinoflagelados);
2. propiedades de masa para el indicador HP-abundancia, biomasa(Biomasa , Abundancia de plancton; p.ej. biomasa total de fitoplancton a partir de medidas de concentración de clorofila);
3. nivel de especie para el indicador HP-biodiversidad (índices de diversidad del plancton; p.ej. índice de diversidad de Shannon).
La definición del estado ambiental se fundamenta en el análisis de la evolución temporal (tendencias a largo plazo y estacionalidad) de los indicadores propuestos, monitorizados en los diferentes dominios espaciales en los que es posible dividir el medio pelágico en base a características fisiográficas y oceanográficas: costeros, de plataforma y margen continental, oceánico, paisajes particulares –estuarios, cañones y montañas submarinas, epipelágico y mesopelágico. La metodología de análisis propuesta incluye métodos gráficos (aproximación en el espacio de estados) y de series temporales (métodos robustos de análisis de tendencias, análisis de Fourier, ondículas). Los niveles de referencia se establecen en base a estadísticos de posición de las distri
|
El objetivo principal es la obtención de los parámetros necesarios para:
• evaluar el estado ambiental de los hábitats pelágicos (HP) en relación con los descriptores de biodiversidad (D1 y D4) en el contexto de la DMEM, en concreto para responder al criterio establecido para HP por la Decisión 2017/848: D1C6- Condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones. Esta evaluación se fundamenta en el componente planctónico del ecosistema por ser éste muy sensible a las condiciones ambientales (incluyendo presiones e impactos antropogénicos) y desempeñar procesos clave en el funcionamiento y dinámica del ecosistema.
• Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el D1. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones que afectan a los HP.
Se han propuesto 3 tipos de indicadores, basados en estimaciones de diversidad, abundancia y, o biomasa de los diferentes elementos que integran el componente planctónico del ecosistema pelágico. El grado de resolución requerido para el análisis de dicho componente depende del indicador propuesto:
1. grupos funcionales para el indicador HP, RT-grupos funcionales(Índices de la comunidad planctónica, ICP; p.ej. relación entre diatomeas y dinoflagelados);
2. propiedades de masa para el indicador HP-abundancia, biomasa(Biomasa , Abundancia de plancton; p.ej. biomasa total de fitoplancton a partir de medidas de concentración de clorofila);
3. nivel de especie para el indicador HP-biodiversidad (índices de diversidad del plancton; p.ej. índice de diversidad de Shannon).
La definición del estado ambiental se fundamenta en el análisis de la evolución temporal (tendencias a largo plazo y estacionalidad) de los indicadores propuestos, monitorizados en los diferentes dominios espaciales en los que es posible dividir el medio pelágico en base a características fisiográficas y oceanográficas: costeros, de plataforma y margen continental, oceánico, paisajes particulares –estuarios, cañones y montañas submarinas, epipelágico y mesopelágico. La metodología de análisis propuesta incluye métodos gráficos (aproximación en el espacio de estados) y de series temporales (métodos robustos de análisis de tendencias, análisis de Fourier, ondículas). Los niveles de referencia se establecen en base a estadísticos de posición de las distri
|
El objetivo principal es la obtención de los parámetros necesarios para:
• evaluar el estado ambiental de los hábitats pelágicos (HP) en relación con los descriptores de biodiversidad (D1 y D4) en el contexto de la DMEM, en concreto para responder al criterio establecido para HP por la Decisión 2017/848: D1C6- Condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones. Esta evaluación se fundamenta en el componente planctónico del ecosistema por ser éste muy sensible a las condiciones ambientales (incluyendo presiones e impactos antropogénicos) y desempeñar procesos clave en el funcionamiento y dinámica del ecosistema.
• Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el D1. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones que afectan a los HP.
Se han propuesto 3 tipos de indicadores, basados en estimaciones de diversidad, abundancia y, o biomasa de los diferentes elementos que integran el componente planctónico del ecosistema pelágico. El grado de resolución requerido para el análisis de dicho componente depende del indicador propuesto:
1. grupos funcionales para el indicador HP, RT-grupos funcionales(Índices de la comunidad planctónica, ICP; p.ej. relación entre diatomeas y dinoflagelados);
2. propiedades de masa para el indicador HP-abundancia, biomasa(Biomasa , Abundancia de plancton; p.ej. biomasa total de fitoplancton a partir de medidas de concentración de clorofila);
3. nivel de especie para el indicador HP-biodiversidad (índices de diversidad del plancton; p.ej. índice de diversidad de Shannon).
La definición del estado ambiental se fundamenta en el análisis de la evolución temporal (tendencias a largo plazo y estacionalidad) de los indicadores propuestos, monitorizados en los diferentes dominios espaciales en los que es posible dividir el medio pelágico en base a características fisiográficas y oceanográficas: costeros, de plataforma y margen continental, oceánico, paisajes particulares –estuarios, cañones y montañas submarinas, epipelágico y mesopelágico. La metodología de análisis propuesta incluye métodos gráficos (aproximación en el espacio de estados) y de series temporales (métodos robustos de análisis de tendencias, análisis de Fourier, ondículas). Los niveles de referencia se establecen en base a estadísticos de posición de las distri
|
El objetivo principal es la obtención de los parámetros necesarios para:
• evaluar el estado ambiental de los hábitats pelágicos (HP) en relación con los descriptores de biodiversidad (D1 y D4) en el contexto de la DMEM, en concreto para responder al criterio establecido para HP por la Decisión 2017/848: D1C6- Condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones. Esta evaluación se fundamenta en el componente planctónico del ecosistema por ser éste muy sensible a las condiciones ambientales (incluyendo presiones e impactos antropogénicos) y desempeñar procesos clave en el funcionamiento y dinámica del ecosistema.
• Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el D1. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones que afectan a los HP.
Se han propuesto 3 tipos de indicadores, basados en estimaciones de diversidad, abundancia y, o biomasa de los diferentes elementos que integran el componente planctónico del ecosistema pelágico. El grado de resolución requerido para el análisis de dicho componente depende del indicador propuesto:
1. grupos funcionales para el indicador HP, RT-grupos funcionales(Índices de la comunidad planctónica, ICP; p.ej. relación entre diatomeas y dinoflagelados);
2. propiedades de masa para el indicador HP-abundancia, biomasa(Biomasa , Abundancia de plancton; p.ej. biomasa total de fitoplancton a partir de medidas de concentración de clorofila);
3. nivel de especie para el indicador HP-biodiversidad (índices de diversidad del plancton; p.ej. índice de diversidad de Shannon).
La definición del estado ambiental se fundamenta en el análisis de la evolución temporal (tendencias a largo plazo y estacionalidad) de los indicadores propuestos, monitorizados en los diferentes dominios espaciales en los que es posible dividir el medio pelágico en base a características fisiográficas y oceanográficas: costeros, de plataforma y margen continental, oceánico, paisajes particulares –estuarios, cañones y montañas submarinas, epipelágico y mesopelágico. La metodología de análisis propuesta incluye métodos gráficos (aproximación en el espacio de estados) y de series temporales (métodos robustos de análisis de tendencias, análisis de Fourier, ondículas). Los niveles de referencia se establecen en base a estadísticos de posición de las distri
|
El objetivo principal es la obtención de los parámetros necesarios para:
• evaluar el estado ambiental de los hábitats pelágicos (HP) en relación con los descriptores de biodiversidad (D1 y D4) en el contexto de la DMEM, en concreto para responder al criterio establecido para HP por la Decisión 2017/848: D1C6- Condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones. Esta evaluación se fundamenta en el componente planctónico del ecosistema por ser éste muy sensible a las condiciones ambientales (incluyendo presiones e impactos antropogénicos) y desempeñar procesos clave en el funcionamiento y dinámica del ecosistema.
• Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el D1. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones que afectan a los HP.
Se han propuesto 3 tipos de indicadores, basados en estimaciones de diversidad, abundancia y, o biomasa de los diferentes elementos que integran el componente planctónico del ecosistema pelágico. El grado de resolución requerido para el análisis de dicho componente depende del indicador propuesto:
1. grupos funcionales para el indicador HP, RT-grupos funcionales(Índices de la comunidad planctónica, ICP; p.ej. relación entre diatomeas y dinoflagelados);
2. propiedades de masa para el indicador HP-abundancia, biomasa(Biomasa , Abundancia de plancton; p.ej. biomasa total de fitoplancton a partir de medidas de concentración de clorofila);
3. nivel de especie para el indicador HP-biodiversidad (índices de diversidad del plancton; p.ej. índice de diversidad de Shannon).
La definición del estado ambiental se fundamenta en el análisis de la evolución temporal (tendencias a largo plazo y estacionalidad) de los indicadores propuestos, monitorizados en los diferentes dominios espaciales en los que es posible dividir el medio pelágico en base a características fisiográficas y oceanográficas: costeros, de plataforma y margen continental, oceánico, paisajes particulares –estuarios, cañones y montañas submarinas, epipelágico y mesopelágico. La metodología de análisis propuesta incluye métodos gráficos (aproximación en el espacio de estados) y de series temporales (métodos robustos de análisis de tendencias, análisis de Fourier, ondículas). Los niveles de referencia se establecen en base a estadísticos de posición de las distri
|
El objetivo principal es la obtención de los parámetros necesarios para:
• evaluar el estado ambiental de los hábitats pelágicos (HP) en relación con los descriptores de biodiversidad (D1 y D4) en el contexto de la DMEM, en concreto para responder al criterio establecido para HP por la Decisión 2017/848: D1C6- Condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones. Esta evaluación se fundamenta en el componente planctónico del ecosistema por ser éste muy sensible a las condiciones ambientales (incluyendo presiones e impactos antropogénicos) y desempeñar procesos clave en el funcionamiento y dinámica del ecosistema.
• Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el D1. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones que afectan a los HP.
Se han propuesto 3 tipos de indicadores, basados en estimaciones de diversidad, abundancia y, o biomasa de los diferentes elementos que integran el componente planctónico del ecosistema pelágico. El grado de resolución requerido para el análisis de dicho componente depende del indicador propuesto:
1. grupos funcionales para el indicador HP, RT-grupos funcionales(Índices de la comunidad planctónica, ICP; p.ej. relación entre diatomeas y dinoflagelados);
2. propiedades de masa para el indicador HP-abundancia, biomasa(Biomasa , Abundancia de plancton; p.ej. biomasa total de fitoplancton a partir de medidas de concentración de clorofila);
3. nivel de especie para el indicador HP-biodiversidad (índices de diversidad del plancton; p.ej. índice de diversidad de Shannon).
La definición del estado ambiental se fundamenta en el análisis de la evolución temporal (tendencias a largo plazo y estacionalidad) de los indicadores propuestos, monitorizados en los diferentes dominios espaciales en los que es posible dividir el medio pelágico en base a características fisiográficas y oceanográficas: costeros, de plataforma y margen continental, oceánico, paisajes particulares –estuarios, cañones y montañas submarinas, epipelágico y mesopelágico. La metodología de análisis propuesta incluye métodos gráficos (aproximación en el espacio de estados) y de series temporales (métodos robustos de análisis de tendencias, análisis de Fourier, ondículas). Los niveles de referencia se establecen en base a estadísticos de posición de las distri
|
El objetivo principal es la obtención de los parámetros necesarios para:
• evaluar el estado ambiental de los hábitats pelágicos (HP) en relación con los descriptores de biodiversidad (D1 y D4) en el contexto de la DMEM, en concreto para responder al criterio establecido para HP por la Decisión 2017/848: D1C6- Condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones. Esta evaluación se fundamenta en el componente planctónico del ecosistema por ser éste muy sensible a las condiciones ambientales (incluyendo presiones e impactos antropogénicos) y desempeñar procesos clave en el funcionamiento y dinámica del ecosistema.
• Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el D1. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones que afectan a los HP.
Se han propuesto 3 tipos de indicadores, basados en estimaciones de diversidad, abundancia y, o biomasa de los diferentes elementos que integran el componente planctónico del ecosistema pelágico. El grado de resolución requerido para el análisis de dicho componente depende del indicador propuesto:
1. grupos funcionales para el indicador HP, RT-grupos funcionales(Índices de la comunidad planctónica, ICP; p.ej. relación entre diatomeas y dinoflagelados);
2. propiedades de masa para el indicador HP-abundancia, biomasa(Biomasa , Abundancia de plancton; p.ej. biomasa total de fitoplancton a partir de medidas de concentración de clorofila);
3. nivel de especie para el indicador HP-biodiversidad (índices de diversidad del plancton; p.ej. índice de diversidad de Shannon).
La definición del estado ambiental se fundamenta en el análisis de la evolución temporal (tendencias a largo plazo y estacionalidad) de los indicadores propuestos, monitorizados en los diferentes dominios espaciales en los que es posible dividir el medio pelágico en base a características fisiográficas y oceanográficas: costeros, de plataforma y margen continental, oceánico, paisajes particulares –estuarios, cañones y montañas submarinas, epipelágico y mesopelágico. La metodología de análisis propuesta incluye métodos gráficos (aproximación en el espacio de estados) y de series temporales (métodos robustos de análisis de tendencias, análisis de Fourier, ondículas). Los niveles de referencia se establecen en base a estadísticos de posición de las distri
|
El objetivo principal es la obtención de los parámetros necesarios para:
• evaluar el estado ambiental de los hábitats pelágicos (HP) en relación con los descriptores de biodiversidad (D1 y D4) en el contexto de la DMEM, en concreto para responder al criterio establecido para HP por la Decisión 2017/848: D1C6- Condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones. Esta evaluación se fundamenta en el componente planctónico del ecosistema por ser éste muy sensible a las condiciones ambientales (incluyendo presiones e impactos antropogénicos) y desempeñar procesos clave en el funcionamiento y dinámica del ecosistema.
• Evaluar el cumplimiento de los objetivos ambientales y el programa de medidas relacionadas con el D1. Asimismo, según el Anexo I de la Ley 41/2010 de Protección del Medio Marino, se pretende obtener la información necesaria para evaluar los principales impactos y presiones que afectan a los HP.
Se han propuesto 3 tipos de indicadores, basados en estimaciones de diversidad, abundancia y, o biomasa de los diferentes elementos que integran el componente planctónico del ecosistema pelágico. El grado de resolución requerido para el análisis de dicho componente depende del indicador propuesto:
1. grupos funcionales para el indicador HP, RT-grupos funcionales(Índices de la comunidad planctónica, ICP; p.ej. relación entre diatomeas y dinoflagelados);
2. propiedades de masa para el indicador HP-abundancia, biomasa(Biomasa , Abundancia de plancton; p.ej. biomasa total de fitoplancton a partir de medidas de concentración de clorofila);
3. nivel de especie para el indicador HP-biodiversidad (índices de diversidad del plancton; p.ej. índice de diversidad de Shannon).
La definición del estado ambiental se fundamenta en el análisis de la evolución temporal (tendencias a largo plazo y estacionalidad) de los indicadores propuestos, monitorizados en los diferentes dominios espaciales en los que es posible dividir el medio pelágico en base a características fisiográficas y oceanográficas: costeros, de plataforma y margen continental, oceánico, paisajes particulares –estuarios, cañones y montañas submarinas, epipelágico y mesopelágico. La metodología de análisis propuesta incluye métodos gráficos (aproximación en el espacio de estados) y de series temporales (métodos robustos de análisis de tendencias, análisis de Fourier, ondículas). Los niveles de referencia se establecen en base a estadísticos de posición de las distri
|
Le programme de surveillance « Habitats pélagiques » définit la surveillance nécessaire à l'évaluation permanente de l'état écologique des eaux marines et à la mise à jour périodique des objectifs environnementaux (OE) au titre du descripteur 1 « Biodiversité » pour la composante « Habitats pélagiques » et du descripteur 4 « Réseaux trophiques ». Ce programme a pour objectif de caractériser la distribution spatiale, l'évolution temporelle et l'état écologique des habitats pélagiques. Pour cela, il s'appuie sur le suivi conjoint : - des conditions environnementales (ou contextuelles) par l'acquisition de paramètres « socles » décrivant les conditions hydrologiques et physico-chimiques du milieu (e.g. température, salinité, éléments nutritifs, turbidité, oxygène dissous, etc.) - des communautés planctoniques, permettant l'obtention de paramètres d'état du milieu aussi bien en termes de structure (composition, diversité) que de stock (abondance, biomasse), ces deux paramètres conditionnant en particulier la structure et le fonctionnement du réseau trophique. Ce programme est ainsi structuré en trois sous-programmes : 1 – Hydrologie et physico-chimie (suivi des conditions environnementales pour caractériser le milieu), 2 – Phytoplancton (suivi de la variabilité spatio-temporelle des communautés phytoplanctoniques), 3 – Zooplancton (suivi de la variabilité spatio-temporelle des communautés zooplanctoniques). Un autre sous-programme est actuellement en cours de développement afin de suivre la variabilité spatio-temporelle des micro-organismes hétérotrophes et mixotrophes (e.g. ciliés, flagellés, bactéries) pour renseigner le fonctionnement de l'écosystème (e.g. recyclage de la matière organique, quantité de matière et d'énergie transitant vers les niveaux trophiques supérieurs) (sous-programme 4). Dans les eaux côtières, le programme de surveillance « Habitats pélagiques » s'appuie principalement sur des dispositifs de surveillance existants qui répondent aux besoins d'autres directives et conventions des mers régionales (e.g. directive-cadre sur l'eau : DCE - 2000/60/CE) et qui permettent une couverture de l'ensemble des sous-régions marines. Pour combler les lacunes de données dans les zones au large, moins fréquemment prospectées, ainsi que dans les zones sous influence des panaches fluviaux, des approches complémentaires croisant l'acquisition de données in situ, l'analyse d'images satellite et la modélisation sont mises en œuvre. Cette combinaison d'approch
|
Le programme de surveillance « Habitats pélagiques » définit la surveillance nécessaire à l'évaluation permanente de l'état écologique des eaux marines et à la mise à jour périodique des objectifs environnementaux (OE) au titre du descripteur 1 « Biodiversité » pour la composante « Habitats pélagiques » et du descripteur 4 « Réseaux trophiques ». Ce programme a pour objectif de caractériser la distribution spatiale, l'évolution temporelle et l'état écologique des habitats pélagiques. Pour cela, il s'appuie sur le suivi conjoint : - des conditions environnementales (ou contextuelles) par l'acquisition de paramètres « socles » décrivant les conditions hydrologiques et physico-chimiques du milieu (e.g. température, salinité, éléments nutritifs, turbidité, oxygène dissous, etc.) - des communautés planctoniques, permettant l'obtention de paramètres d'état du milieu aussi bien en termes de structure (composition, diversité) que de stock (abondance, biomasse), ces deux paramètres conditionnant en particulier la structure et le fonctionnement du réseau trophique. Ce programme est ainsi structuré en trois sous-programmes : 1 – Hydrologie et physico-chimie (suivi des conditions environnementales pour caractériser le milieu), 2 – Phytoplancton (suivi de la variabilité spatio-temporelle des communautés phytoplanctoniques), 3 – Zooplancton (suivi de la variabilité spatio-temporelle des communautés zooplanctoniques). Un autre sous-programme est actuellement en cours de développement afin de suivre la variabilité spatio-temporelle des micro-organismes hétérotrophes et mixotrophes (e.g. ciliés, flagellés, bactéries) pour renseigner le fonctionnement de l'écosystème (e.g. recyclage de la matière organique, quantité de matière et d'énergie transitant vers les niveaux trophiques supérieurs) (sous-programme 4). Dans les eaux côtières, le programme de surveillance « Habitats pélagiques » s'appuie principalement sur des dispositifs de surveillance existants qui répondent aux besoins d'autres directives et conventions des mers régionales (e.g. directive-cadre sur l'eau : DCE - 2000/60/CE) et qui permettent une couverture de l'ensemble des sous-régions marines. Pour combler les lacunes de données dans les zones au large, moins fréquemment prospectées, ainsi que dans les zones sous influence des panaches fluviaux, des approches complémentaires croisant l'acquisition de données in situ, l'analyse d'images satellite et la modélisation sont mises en œuvre. Cette combinaison d'approch
|
Le programme de surveillance « Habitats pélagiques » définit la surveillance nécessaire à l'évaluation permanente de l'état écologique des eaux marines et à la mise à jour périodique des objectifs environnementaux (OE) au titre du descripteur 1 « Biodiversité » pour la composante « Habitats pélagiques » et du descripteur 4 « Réseaux trophiques ». Ce programme a pour objectif de caractériser la distribution spatiale, l'évolution temporelle et l'état écologique des habitats pélagiques. Pour cela, il s'appuie sur le suivi conjoint : - des conditions environnementales (ou contextuelles) par l'acquisition de paramètres « socles » décrivant les conditions hydrologiques et physico-chimiques du milieu (e.g. température, salinité, éléments nutritifs, turbidité, oxygène dissous, etc.) - des communautés planctoniques, permettant l'obtention de paramètres d'état du milieu aussi bien en termes de structure (composition, diversité) que de stock (abondance, biomasse), ces deux paramètres conditionnant en particulier la structure et le fonctionnement du réseau trophique. Ce programme est ainsi structuré en trois sous-programmes : 1 – Hydrologie et physico-chimie (suivi des conditions environnementales pour caractériser le milieu), 2 – Phytoplancton (suivi de la variabilité spatio-temporelle des communautés phytoplanctoniques), 3 – Zooplancton (suivi de la variabilité spatio-temporelle des communautés zooplanctoniques). Un autre sous-programme est actuellement en cours de développement afin de suivre la variabilité spatio-temporelle des micro-organismes hétérotrophes et mixotrophes (e.g. ciliés, flagellés, bactéries) pour renseigner le fonctionnement de l'écosystème (e.g. recyclage de la matière organique, quantité de matière et d'énergie transitant vers les niveaux trophiques supérieurs) (sous-programme 4). Dans les eaux côtières, le programme de surveillance « Habitats pélagiques » s'appuie principalement sur des dispositifs de surveillance existants qui répondent aux besoins d'autres directives et conventions des mers régionales (e.g. directive-cadre sur l'eau : DCE - 2000/60/CE) et qui permettent une couverture de l'ensemble des sous-régions marines. Pour combler les lacunes de données dans les zones au large, moins fréquemment prospectées, ainsi que dans les zones sous influence des panaches fluviaux, des approches complémentaires croisant l'acquisition de données in situ, l'analyse d'images satellite et la modélisation sont mises en œuvre. Cette combinaison d'approch
|
Plankton communities are monitored to assess environmental status and distance from GES in the pelagic habitat. State of the habitat is evaluated through the state of phytoplankton and zooplankton communities, using appropriate biodiversity-based (taxonomical structure) and stock size-based (abundance, biomass) indicators relevant for those elements under D1C6 criterion. The assessment areas include coastal and open-sea waters, particularly those under increased anthropogenic pressures that might induce undesirable changes in plankton communities: eutrophication, resulting in elevated nutrient concentrations that promote accelerated phytoplankton growth, proliferation of opportunistic species and changes in the food web structure; fisheries, that through excessive species extraction impacts the structure of apex predators; introduction of non-indigenous species, which changes local communities through competitive advancement of alien species. Through the monitoring results, deviations in plankton diversity, relative abundance or biomass from the natural ranges (baselines) that can be backtracked to human-induced pressures will be recognized as impediments to GES achievement. Monitoring strategy is expected to contribute to the assessment of progress towards the achievement of the main GES targets for the pelagic habitat. |
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
HABITAT PELAGICI: Costieri (Fitoplancton, Mesozooplancton, Macrozooplancton gelatinoso)
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
HABITAT PELAGICI: Costieri (Fitoplancton, Mesozooplancton, Macrozooplancton gelatinoso)
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
HABITAT PELAGICI: Costieri (Fitoplancton, Mesozooplancton, Macrozooplancton gelatinoso)
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
HABITAT PELAGICI: Costieri (Fitoplancton, Mesozooplancton, Macrozooplancton gelatinoso)
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
HABITAT PELAGICI: Costieri (Fitoplancton, Mesozooplancton, Macrozooplancton gelatinoso)
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
HABITAT PELAGICI: Costieri (Fitoplancton, Mesozooplancton, Macrozooplancton gelatinoso)
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
HABITAT PELAGICI: Costieri (Fitoplancton, Mesozooplancton, Macrozooplancton gelatinoso)
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
HABITAT PELAGICI: Costieri (Fitoplancton, Mesozooplancton, Macrozooplancton gelatinoso)
|
Il D.1 “Biodiversità” è un descrittore di stato: il suo obiettivo è il raggiungimento o il mantenimento di un buon stato ambientale, nel quale non vi sia perdita di biodiversità, siano ripristinate le caratteristiche della biodiversità sottoposte ad eventuali alterazioni, e gli usi dell’ambiente marino siano sostenibili. Il Descrittore 1 è perciò diverso da tutti gli altri che sono descrittori di pressione, ad eccezione del D4 e del D6, quest’ultimo caratterizzato da una condizione mista. Quindi nel quadro di un approccio ecosistemico, il conseguimento dei traguardi del D1 è subordinato, a diverso grado e in modo diretto o indiretto, a quello dei traguardi ambientali definiti per i descrittori di pressione. La Decisione della Commissione 2017/848/UE indica le componenti dell’ecosistema (gruppi di specie e tipi di habitat), su cui basarsi per effettuare la valutazione dello stato dell’ambiente.
A questo proposito l’Italia ha individuato le componenti rilevanti dell’ecosistema basandosi sui seguenti criteri:
1) rappresentatività in chiave di struttura e funzionamento degli ecosistemi marini;
2) corrispondenza alle definizioni dei GES;
3) connessione ai programmi di monitoraggio stabiliti nell’ambito di altre politiche comunitarie;
4) pertinenza ai fini della valutazione delle principali pressioni antropiche (Direttiva 2017/845/UE) e dell’efficacia delle misure gestionali adottate nell’ambito del Programma di misure nazionale della Strategia marina (DPCM del 10 ottobre 2017).
Nella individuazione di tali componenti dell’ecosistema sono stati altresì tenuti in considerazione dei criteri pratici di fattibilità, sia in senso logistico-organizzativo, sia economico.
Il Programma di monitoraggio relativo al Descrittore 1 (2021-2026) si articola nei gruppi di specie e tipi di habitat di seguito riportati.
HABITAT PELAGICI: Costieri (Fitoplancton, Mesozooplancton, Macrozooplancton gelatinoso)
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Slovenija ima skupno strategijo za D1, D4 in D6: Strategija Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) se navezuje vse pritiske in vplive človekovih dejavnosti na morske vode in skladno s tem naslavlja spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) in stopnje pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S strategijo se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (NUMO) 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in GES za deskriptorje D1, D4 in D6. Strategija je razdeljena v 3 podskupine: 1) Skupine vrst (programi SI-D01-D04-D06-01 do 07), 2) Habitatni tipi (programi SI-D01-D04-D06-08 do 09), 3) Ekosistemi (struktura, funkcija, procesi), vključno s prehranjevalnimi spleti (programi SI-D01-D04-D06-10 do 12).
D1-skupine vrst: Pritiski in dejavnosti: - ribolov in pomorski promet (odstranitev biomase rib in glavonožcev, nezaželen prilov, uničevanje habitatov, nevarnosti mrež in trnkov za morske ptice, sesalce in plazilce; uničevanje življa in habitatov s pridnenim ribolovom z vlečnimi mrežami); - turistični in tovorni pomorski promet (izguba naravnih habitatov, poškodbe morskega dna, vnos in prenos tujerodnih vrst, resuspenzija sedimentov, emisije onesnaževal, podvodni hrup); - posegi v obalnem območju zaradi; - posredni vplivi: naraščanje temperature morja, onesnaženje z nevarnimi snovmi in odpadki, povečanje nivoja podvodnega hrupa. Ocene doseganja dobrega stanja ni bilo možno podati, le posamezne ocene stanja za izbrana merila in vrste. Opredeljen je bil GES za (D1) - skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev, skladno s tem so določeni okoljski cilji (D1C1-D1C5).
D1-pelagični habitati: Pritiski in dejavnost: – evtrofikacija (vnos dušikovih in/ali fosforjevih snovi; vpliv na prekomerno rast alg in višjih rastlin, spremembe v sestavi in delovanju združb; pretežno vnos z rekami); - onesnaževala (iste poti vnosa kot evtrofikacija ter pomorski promet in turizem; izlitja ob nesrečah; - ribištvo (selektivni pritisk na določene vrste rib; možnosti porušenja razmerja prehranjevalnih cehov); - pogostejše pojavljanje meduz oz. želatinoznega planktona; - podnebne spremembe (segrevanje morja, tokovanje). Stanje morskega okolja za D1 – pelagični habitati je dobro. Opredeljen je bil GES za D1 – pelagični habitati in določen okoljski cilj D1C6.
D1-bentoški habitati: Na in v morskem dnu se v veliki meri zadržujejo
|
Coverage of GES criteria |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Gaps and plans |
Continuation of all sub programs under program MALCY-D0144 and adherence to the “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus” will help to expedite a change in GES from partial coverage to coverage. There are no other recommendations to achieve GES for this biodiversity component at this time. |
Criterio D1C6 (primario): para los hábitats pelágicos, este criterio requiere el seguimiento de la condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones (por ejemplo, su composición de especies típica y su abundancia relativa, la ausencia de especies particularmente sensibles o frágiles, o de especies que tienen una función esencial, así como la estructura de tallas de las especies). Esta estrategia de seguimiento se centra fundamentalmente en las comunidades planctónicas, aportando información sobre parte de este criterio, que se podría complementar con las estrategias de seguimiento de MT, PC, AV, y EUT
|
Criterio D1C6 (primario): para los hábitats pelágicos, este criterio requiere el seguimiento de la condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones (por ejemplo, su composición de especies típica y su abundancia relativa, la ausencia de especies particularmente sensibles o frágiles, o de especies que tienen una función esencial, así como la estructura de tallas de las especies). Esta estrategia de seguimiento se centra fundamentalmente en las comunidades planctónicas, aportando información sobre parte de este criterio, que se podría complementar con las estrategias de seguimiento de MT, PC, AV, y EUT
|
Criterio D1C6 (primario): para los hábitats pelágicos, este criterio requiere el seguimiento de la condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones (por ejemplo, su composición de especies típica y su abundancia relativa, la ausencia de especies particularmente sensibles o frágiles, o de especies que tienen una función esencial, así como la estructura de tallas de las especies). Esta estrategia de seguimiento se centra fundamentalmente en las comunidades planctónicas, aportando información sobre parte de este criterio, que se podría complementar con las estrategias de seguimiento de MT, PC, AV, y EUT
|
Criterio D1C6 (primario): para los hábitats pelágicos, este criterio requiere el seguimiento de la condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones (por ejemplo, su composición de especies típica y su abundancia relativa, la ausencia de especies particularmente sensibles o frágiles, o de especies que tienen una función esencial, así como la estructura de tallas de las especies). Esta estrategia de seguimiento se centra fundamentalmente en las comunidades planctónicas, aportando información sobre parte de este criterio, que se podría complementar con las estrategias de seguimiento de MT, PC, AV, y EUT
|
Criterio D1C6 (primario): para los hábitats pelágicos, este criterio requiere el seguimiento de la condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones (por ejemplo, su composición de especies típica y su abundancia relativa, la ausencia de especies particularmente sensibles o frágiles, o de especies que tienen una función esencial, así como la estructura de tallas de las especies). Esta estrategia de seguimiento se centra fundamentalmente en las comunidades planctónicas, aportando información sobre parte de este criterio, que se podría complementar con las estrategias de seguimiento de MT, PC, AV, y EUT
|
Criterio D1C6 (primario): para los hábitats pelágicos, este criterio requiere el seguimiento de la condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones (por ejemplo, su composición de especies típica y su abundancia relativa, la ausencia de especies particularmente sensibles o frágiles, o de especies que tienen una función esencial, así como la estructura de tallas de las especies). Esta estrategia de seguimiento se centra fundamentalmente en las comunidades planctónicas, aportando información sobre parte de este criterio, que se podría complementar con las estrategias de seguimiento de MT, PC, AV, y EUT
|
Criterio D1C6 (primario): para los hábitats pelágicos, este criterio requiere el seguimiento de la condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones (por ejemplo, su composición de especies típica y su abundancia relativa, la ausencia de especies particularmente sensibles o frágiles, o de especies que tienen una función esencial, así como la estructura de tallas de las especies). Esta estrategia de seguimiento se centra fundamentalmente en las comunidades planctónicas, aportando información sobre parte de este criterio, que se podría complementar con las estrategias de seguimiento de MT, PC, AV, y EUT
|
Criterio D1C6 (primario): para los hábitats pelágicos, este criterio requiere el seguimiento de la condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones (por ejemplo, su composición de especies típica y su abundancia relativa, la ausencia de especies particularmente sensibles o frágiles, o de especies que tienen una función esencial, así como la estructura de tallas de las especies). Esta estrategia de seguimiento se centra fundamentalmente en las comunidades planctónicas, aportando información sobre parte de este criterio, que se podría complementar con las estrategias de seguimiento de MT, PC, AV, y EUT
|
Criterio D1C6 (primario): para los hábitats pelágicos, este criterio requiere el seguimiento de la condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones (por ejemplo, su composición de especies típica y su abundancia relativa, la ausencia de especies particularmente sensibles o frágiles, o de especies que tienen una función esencial, así como la estructura de tallas de las especies). Esta estrategia de seguimiento se centra fundamentalmente en las comunidades planctónicas, aportando información sobre parte de este criterio, que se podría complementar con las estrategias de seguimiento de MT, PC, AV, y EUT
|
Criterio D1C6 (primario): para los hábitats pelágicos, este criterio requiere el seguimiento de la condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones (por ejemplo, su composición de especies típica y su abundancia relativa, la ausencia de especies particularmente sensibles o frágiles, o de especies que tienen una función esencial, así como la estructura de tallas de las especies). Esta estrategia de seguimiento se centra fundamentalmente en las comunidades planctónicas, aportando información sobre parte de este criterio, que se podría complementar con las estrategias de seguimiento de MT, PC, AV, y EUT
|
Criterio D1C6 (primario): para los hábitats pelágicos, este criterio requiere el seguimiento de la condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones (por ejemplo, su composición de especies típica y su abundancia relativa, la ausencia de especies particularmente sensibles o frágiles, o de especies que tienen una función esencial, así como la estructura de tallas de las especies). Esta estrategia de seguimiento se centra fundamentalmente en las comunidades planctónicas, aportando información sobre parte de este criterio, que se podría complementar con las estrategias de seguimiento de MT, PC, AV, y EUT
|
Criterio D1C6 (primario): para los hábitats pelágicos, este criterio requiere el seguimiento de la condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones (por ejemplo, su composición de especies típica y su abundancia relativa, la ausencia de especies particularmente sensibles o frágiles, o de especies que tienen una función esencial, así como la estructura de tallas de las especies). Esta estrategia de seguimiento se centra fundamentalmente en las comunidades planctónicas, aportando información sobre parte de este criterio, que se podría complementar con las estrategias de seguimiento de MT, PC, AV, y EUT
|
Criterio D1C6 (primario): para los hábitats pelágicos, este criterio requiere el seguimiento de la condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones (por ejemplo, su composición de especies típica y su abundancia relativa, la ausencia de especies particularmente sensibles o frágiles, o de especies que tienen una función esencial, así como la estructura de tallas de las especies). Esta estrategia de seguimiento se centra fundamentalmente en las comunidades planctónicas, aportando información sobre parte de este criterio, que se podría complementar con las estrategias de seguimiento de MT, PC, AV, y EUT
|
Criterio D1C6 (primario): para los hábitats pelágicos, este criterio requiere el seguimiento de la condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones (por ejemplo, su composición de especies típica y su abundancia relativa, la ausencia de especies particularmente sensibles o frágiles, o de especies que tienen una función esencial, así como la estructura de tallas de las especies). Esta estrategia de seguimiento se centra fundamentalmente en las comunidades planctónicas, aportando información sobre parte de este criterio, que se podría complementar con las estrategias de seguimiento de MT, PC, AV, y EUT
|
Criterio D1C6 (primario): para los hábitats pelágicos, este criterio requiere el seguimiento de la condición del tipo de hábitat, incluidas su estructura biótica y abiótica y sus funciones (por ejemplo, su composición de especies típica y su abundancia relativa, la ausencia de especies particularmente sensibles o frágiles, o de especies que tienen una función esencial, así como la estructura de tallas de las especies). Esta estrategia de seguimiento se centra fundamentalmente en las comunidades planctónicas, aportando información sobre parte de este criterio, que se podría complementar con las estrategias de seguimiento de MT, PC, AV, y EUT
|
Principales perspectives du programme de surveillance « Habitats pélagiques »: - Améliorer l'accès aux données pour les dispositifs de surveillance non opérationnels relevant de projets en cours (Suivi STARESO). - Initier la surveillance des micro-organismes en définissant des stratégies d'échantillonnage et d'analyses répondant aux spécificités des sous-régions marines. Ce travail s'appuiera prioritairement sur l'analyse par cytométrie en flux des données déjà acquises sur les réseaux de suivis nationaux (SOMLIT, RESOMAR-Pelagos). L'intégration dans le programme de surveillance de dispositifs de surveillance existant hors DCSMM comme le réseau MOOSE permettra d'aborder les spécificités de l'écosystème méditerranéen. - Conserver les dispositifs relevant de techniques innovantes comme les estimations issues des images satellite et la modélisation couplée hydrodynamique/biogéochimie en initiant des approches concertées à l'échelle locale comme européenne (suivis conjoints, développements technologiques) avec les autres Etats membres. - Poursuivre les réflexions et travaux sur les dispositifs à l'étude (e.g. campagnes halieutiques DCF optimisées pour la DCSMM, campagnes dédiées) afin de définir les stratégies d'échantillonnage répondant aux spécificités et aux enjeux des sous-régions marines (approche spatiale, temporelle, paramètres d'intérêt) et/ou de valider la pertinence, en termes d'acquisition de données (types de données, fréquences, approches comparatives), pour le calcul des indicateurs BEE. - Initier une réflexion pour définir une stratégie de surveillance cohérente avec les besoins du descripteur 4, notamment en exploitant les données acquises dans le cadre de plusieurs programmes de surveillance pour reconstituer le réseau trophique dans son ensemble. - Poursuivre le développement d'indicateurs BEE et de valeurs seuils associés au critère D1C6 – Caractéristiques du type d'habitat pélagique, en particulier pour le zooplancton et les micro-organismes.
|
Principales perspectives du programme de surveillance « Habitats pélagiques »: - Améliorer l'accès aux données pour les dispositifs de surveillance non opérationnels relevant de projets en cours (Suivi STARESO). - Initier la surveillance des micro-organismes en définissant des stratégies d'échantillonnage et d'analyses répondant aux spécificités des sous-régions marines. Ce travail s'appuiera prioritairement sur l'analyse par cytométrie en flux des données déjà acquises sur les réseaux de suivis nationaux (SOMLIT, RESOMAR-Pelagos). L'intégration dans le programme de surveillance de dispositifs de surveillance existant hors DCSMM comme le réseau MOOSE permettra d'aborder les spécificités de l'écosystème méditerranéen. - Conserver les dispositifs relevant de techniques innovantes comme les estimations issues des images satellite et la modélisation couplée hydrodynamique/biogéochimie en initiant des approches concertées à l'échelle locale comme européenne (suivis conjoints, développements technologiques) avec les autres Etats membres. - Poursuivre les réflexions et travaux sur les dispositifs à l'étude (e.g. campagnes halieutiques DCF optimisées pour la DCSMM, campagnes dédiées) afin de définir les stratégies d'échantillonnage répondant aux spécificités et aux enjeux des sous-régions marines (approche spatiale, temporelle, paramètres d'intérêt) et/ou de valider la pertinence, en termes d'acquisition de données (types de données, fréquences, approches comparatives), pour le calcul des indicateurs BEE. - Initier une réflexion pour définir une stratégie de surveillance cohérente avec les besoins du descripteur 4, notamment en exploitant les données acquises dans le cadre de plusieurs programmes de surveillance pour reconstituer le réseau trophique dans son ensemble. - Poursuivre le développement d'indicateurs BEE et de valeurs seuils associés au critère D1C6 – Caractéristiques du type d'habitat pélagique, en particulier pour le zooplancton et les micro-organismes.
|
Principales perspectives du programme de surveillance « Habitats pélagiques »: - Améliorer l'accès aux données pour les dispositifs de surveillance non opérationnels relevant de projets en cours (Suivi STARESO). - Initier la surveillance des micro-organismes en définissant des stratégies d'échantillonnage et d'analyses répondant aux spécificités des sous-régions marines. Ce travail s'appuiera prioritairement sur l'analyse par cytométrie en flux des données déjà acquises sur les réseaux de suivis nationaux (SOMLIT, RESOMAR-Pelagos). L'intégration dans le programme de surveillance de dispositifs de surveillance existant hors DCSMM comme le réseau MOOSE permettra d'aborder les spécificités de l'écosystème méditerranéen. - Conserver les dispositifs relevant de techniques innovantes comme les estimations issues des images satellite et la modélisation couplée hydrodynamique/biogéochimie en initiant des approches concertées à l'échelle locale comme européenne (suivis conjoints, développements technologiques) avec les autres Etats membres. - Poursuivre les réflexions et travaux sur les dispositifs à l'étude (e.g. campagnes halieutiques DCF optimisées pour la DCSMM, campagnes dédiées) afin de définir les stratégies d'échantillonnage répondant aux spécificités et aux enjeux des sous-régions marines (approche spatiale, temporelle, paramètres d'intérêt) et/ou de valider la pertinence, en termes d'acquisition de données (types de données, fréquences, approches comparatives), pour le calcul des indicateurs BEE. - Initier une réflexion pour définir une stratégie de surveillance cohérente avec les besoins du descripteur 4, notamment en exploitant les données acquises dans le cadre de plusieurs programmes de surveillance pour reconstituer le réseau trophique dans son ensemble. - Poursuivre le développement d'indicateurs BEE et de valeurs seuils associés au critère D1C6 – Caractéristiques du type d'habitat pélagique, en particulier pour le zooplancton et les micro-organismes.
|
Spatial and temporal resolution of plankton monitoring might be increased by the use of automated methods for plankton enumeration and analyses. Due to high diversity and complex life-cycles, there is need to constantly update and expand taxonomical knowledge on plankton. The upgrades are expected from creating the subregional/regional experts network and from exploiting the recent advancements in integrative taxonomy, using genomic methods that could provide faster results and complement the traditional plankton analyses. |
Non è stata ancora predisposta una definizione di GES e Traguardo ambientale per questa componente.
|
Non è stata ancora predisposta una definizione di GES e Traguardo ambientale per questa componente.
|
Non è stata ancora predisposta una definizione di GES e Traguardo ambientale per questa componente.
|
Non è stata ancora predisposta una definizione di GES e Traguardo ambientale per questa componente.
|
Non è stata ancora predisposta una definizione di GES e Traguardo ambientale per questa componente.
|
Non è stata ancora predisposta una definizione di GES e Traguardo ambientale per questa componente.
|
Non è stata ancora predisposta una definizione di GES e Traguardo ambientale per questa componente.
|
Non è stata ancora predisposta una definizione di GES e Traguardo ambientale per questa componente.
|
Non è stata ancora predisposta una definizione di GES e Traguardo ambientale per questa componente.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v morskih vodah in na obali izvajajo številne
dejavnosti, ki predstavljajo pritiske in obremenitve na stanje morskega okolja. Obstoječi pritiski se že odražajo v slabšanju stanja morskega okolja kot so, upad biotske raznovrstnosti (D1), upad
gospodarsko pomembnih vrst rib in lupinarjev (D3), poškodbe morskega dna (D6) in v spremembah v elementih prehranjevalnih spletov (D4) ter hidrografskih razmer (D7), zato so bili v okviru Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 zastavljeni naslednji ukrepi. Skupina ukrepov, relevantnih za deskriptorje kakovosti, biotska raznovrstnost (D1), ribji stalež – komercialne vrste rib in lupinarjev (D3), elementi prehranjevalnih spletov (D4), neporočenost morskega dna (D6) in hidrografske razmere (D7), vključuje ukrepe za nadzor nad stanjem navedenih deskriptorjev kakovosti ter ukrepe za vzpostavitev podlage za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje ali ohranitev dobrega stanja morskega okolja. V okviru obstoječih pravnih podlag, tj. temeljni ukrepi (1a) se varstvo morskega okolja za navedene deskriptorje kakovosti zagotavlja z upravljanjem zavarovanih in varovanih območij ohranjanja narave, upravljanjem ribolovnih virov v okviru Skupne ribiške politike in upravljanjem rekreativnega ribištva, prepovedjo sidranja v določenih območjih in preprečevanjem hidromorfološke obremenjenosti obale morja. Analiza učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov tipa 1a je pokazala, da je za dosego dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob upoštevanju doseganja ciljev za navedene deskriptorje kakovosti potrebno nadgraditi ukrepe, ki se že izvajajo (tj. temeljni ukrepi tip 1a). S temeljnimi ukrepi tipa 1b in dopolnilnimi ukrepi tipa 2a se uvaja ukrepe za učinkovitejše upravljanje z vrstami pomembnimi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarsko pomembnimi vrstami rib in lupinarjev, ukrepe za učinkovitejše ukrepanje v primeru nasedlih morskih sesalcev in želv ob sočasnem ozaveščanju javnosti ob pomenu ustreznega ukrepanja v navedenih primerih, in ukrepe za pripravo podlag za izvajanje ukrepov za zmanjšanje poškodb morskega dna zaradi sidranja in zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja s podvodnim hrupom.
|
Related targets |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||
Coverage of targets |
Adequate monitoring will be in place by 2024 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Monitoring is not being put in place for this descriptor due to a low risk |
Monitoring is not being put in place for this descriptor due to a low risk |
Monitoring is not being put in place for this descriptor due to a low risk |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
|||||||||||
Related measures |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||
Coverage of measures |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring was in place in 2014 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
Adequate monitoring is in place by July 2020 |
||||||||||||||||
Related monitoring programmes |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Programme code |
D01 |
ES- HP-2_HabPelagicosPlataformOcean |
ES-A-17_AcuiculturaMarina |
ES-A-21_Puertos |
ES-A-27_TratamEliminResiduos |
ES-EUT-1_AguasCosteras |
ES-EUT-2_AguasAbiertas |
ES-EUT-3_DatosAdicionales |
ES-HP-1_HabPelagicosCosteros |
ES-OA-A |
ES-OA-C |
ES-PB-02_IntroduccionPatogenos |
ES-PSBE-01_AporteNutrientes |
ES-PSBE-02_AporteMO |
ES-PSBE-06_VertidosTermicos |
ES-PSBE-07_AporteAgua |
FR-MWE-D1.6-01 |
FR-MWE-D1.6-02 |
FR-MWE-D1.6-03 |
MADHR-D01-05 |
MADIT-D01-09 |
MADIT-D01-10 |
MADIT-D01-11 |
MICIT-D01-09 |
MICIT-D01-10 |
MICIT-D01-11 |
MWEIT-D01-09 |
MWEIT-D01-10 |
MWEIT-D01-11 |
SI-D01-D04-D06-01 |
SI-D01-D04-D06-02 |
SI-D01-D04-D06-03 |
SI-D01-D04-D06-05 |
SI-D01-D04-D06-06 |
SI-D01-D04-D06-07 |
SI-D01-D04-D06-08 |
SI-D01-D04-D06-09 |
SI-D01-D04-D06-10 |
SI-D01-D04-D06-11 |
SI-D01-D04-D06-12 |
Programme name |
Biodiversity |
Hábitats de plataforma y zonas oceánicas, incluyendo el estrato mesopelágico de la columna de agua |
Acuicultura marina |
Infraestructuras portuarias |
Tratamiento y eliminación de residuos |
Nutrientes, oxígeno y fitoplancton en masas de agua costeras |
Nutrientes, oxígeno y fitoplancton en masas de agua no costeras |
Datos adicionales |
Hábitats pelágicos costeros |
Objetivos ambientales de biodiversidad y ecosistemas (A) |
Objetivos ambientales sobre actividades y usos (C) |
Introducción de organismos patógenos microbianos |
Aporte de nutrientes |
Aporte de materia orgánica |
Vertidos térmicos |
Vertidos de salmueras |
Hydrologie et physico-chimie |
Phytoplancton |
Zooplancton |
Pelagic habitats - community characteristics |
Fitoplancton |
Mesozooplancton |
Macrozooplancton |
Fitoplancton |
Mesozooplancton |
Macrozooplancton |
Fitoplancton |
Mesozooplancton |
Macrozooplancton |
Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju |
Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju |
Monitoring morskih sesalcev |
Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice |
Monitoring obalnih rib |
Monitoring obalnih glavonožcev |
Monitoring habitata vodnega stolpca |
Monitoring bentoških habitatnih tipov |
Monitoring kemijskih značilnosti |
Monitoring fizikalnih značilnosti |
Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov |
Update type |
Same programme as in 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
New programme |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
New programme |
New programme |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
New programme |
New programme |
New programme |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
New programme |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
Modified from 2014 |
New programme |
New programme |
Modified from 2014 |
Old programme codes |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||
Programme description |
The biodiversity monitoring programmes focuses on the distributions and abundances of birds, mammals, reptiles, fish and cephalopods (relating to Descriptor 1). The programmes capitalize in part on existing monitoring programmes. It addresses the MSFD biodiversity indicators as well as several of the indicators of Ecological Objective 01 adopted by the Contracting Parties of UNEP / MAP (2013) and aims to support the formal establishment of indicators and targets. The programmes also aim to generate a comprehensive assessment of marine species distribution and population size for all important species as well as potentially identify impacts and threats. The DFMR has implemented “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus (DFMR, 2017)” to provide a current status of the environment prior to commencing activities in the oil and gas lease areas. Per these requirements, sediment samples are taken to assess the macrofaunal communities during Environmental Baseline Surveys (EBS) in the Economic Exclusion Zone (EEZ). The Cyprus fish and cephalopods monitoring programme focuses on state characteristics that describe the distributions, abundances, and demographic characteristics of demersal fish and cephalopods found in Cyprus waters. Moreover, shifts in these established indicators, e.g., population/age structure, may capture the effects of fishing (pressure). The programme uses data from the established Mediterranean International Trawling Survey (MedITS) to complement the three indicators and targets established in 2012 for fish, with additional ones for fish and cephalopods that will be formally established in 2018. The water column habitats monitoring programme addresses the state of the physicochemical conditions of the water column of Cyprus waters, and abundance and biomass of phytoplankton and zooplankton. Moreover, the programme assesses trends in their abundance and biomass with time, as groups with fast turnover times at the base of the food web. This programme establishes many baseline-level values against which the eutrophication (MALCY-D05) and hydrographical changes (MALCY-D07) monitoring programmes will assess their results. It addresses several MSFD biodiversity and food-web indicators of Ecological Objectives 05 and 07 adopted by the Contracting Parties of UNEP/MAP (2013). Marine & Environmental Research Lab Ltd. (2019). The seabed habitats monitoring programme focuses on the distribu |
El objetivo fundamental de este programa es evaluar la respuesta del ecosistema pelágico ante las diversas fuentes de variabilidad temporal, de cara a determinar el BEA, atendiendo a características tanto oceanográficas, como de las poblaciones planctónicas que lo habitan. En particular, se analizarán aquellos factores y procesos que influyen en la producción biológica y que puedan tener una incidencia clave en el ecosistema. Para ello, se utilizarán las campañas “Radiales” del IEO en las distintas demarcaciones marinas (Radiales Norte en la DMNOR, STOCA en la DMSUD, RADMED en las DMLEBA y DMESAL), y RAPROCAN en Canarias, que realizan muestreos periódicos en estaciones fijas distribuidas en secciones costa-océano a lo largo de cada Demarcación, a bordo de buques oceanográficos de tipo regional. Algunos elementos de este programa de seguimiento llevan operativos en diferentes zonas marinas desde principios de los 90 gracias a la ejecución del programa de series temporales del IEO RADIALES.
Este programa contempla el muestreo mensual/trimestral/cuatrimestral/semestral (en función de la demarcación marina) en estaciones fijas distribuidas en secciones costa-océano a lo largo de las demarcaciones, realizado a bordo de buque oceanográfico de tipo regional. Se debe tener en cuenta las características hidrográficas (dominios eco-hidrodinámicos) y fisiográficas para la disposición de las estaciones de muestreo. Considerar la conveniencia de disponer estaciones de muestreo en paisajes marinos particulares.
Es necesaria una estrecha coordinación con el programa HP-1 en lo que se refiere a definición de estrategia/logística de muestreo e integración de datos.
|
Se evalúa la intensidad de la acuicultura marina en cuanto al número de instalaciones acuícolas existentes en las aguas marinas españolas así como a la producción anual de las mismas en función de las especies criadas y engordadas de moluscos, crustáceos y peces, principalmente.
|
An analysis is carried out of the main characteristics of ports with freight or passenger traffic as the main transport infrastructure with a direct link to the marine environment, both those managed by the State, through the port authorities, and those managed by the Autonomous Communities. The changes are identified and the gain or loss on land at sea is quantified.
|
Se evalúa la presencia de vertederos de residuos que estén situados a menos de 2 km de la línea de costa ya que estos son considerados una fuente potencial de basuras marinas. Los plásticos depositados en un vertedero próximo a la costa pueden terminar en el mar arrastrados por el viento.
|
The programme aims at obtaining data from eutrophication indicators in the water column in coastal water bodies assessed under the Water Framework Directive. This programme will make it possible to assess the BEA against the primary criteria (D5C1, D5C2 and D5C5) as defined in Decision (EU) 2017/848, as well as for criterion D5C4, the assessment of which requires information from the water column. The programme includes the sampling of physico-chemical (temperature, salinity, nutrients, transparency and oxygen) and biological (phytoplankton) quality elements carried out in compliance with the WFD, as well as sampling at coastal stations as part of the eutrophication monitoring programmes (ESMARES) and radials (RADMED, RAPROCAN, STOCA and North radials) carried out by the Spanish Oceanography Institute.
The Eutrophication monitoring programmes, like the rest of the programmes, are designed to monitor the state of the marine environment throughout its gradient pressures. However, particular efforts will be made to monitor areas that may be under pressure at any given time that could threaten the resilience of ecosystems, so that appropriate action can be taken as soon as possible. This is the case for Mar Menor, which is indeed a specific evaluation area for this programme (MWE-ES-SD-LEV-LEVMM (D5).
|
The programme aims at obtaining data on eutrophication indicators in demarcated areas beyond coastal waters as assessed by the Water Framework Directive. The programme shall make it possible to assess the BEA against the primary criteria (D5C1, D5C2 and D5C5) as defined in Decision (EU) 2017/848, as well as for criterion D5C4, the assessment of which requires information from the water column. The programme includes the sampling of physico-chemical (temperature, salinity, nutrients, transparency and oxygen) and biological (phytoplankton) quality elements carried out as part of the eutrophication monitoring programmes (ESMARES) and radial (RADMED, RAPROCAN, STOCA and North radials) carried out by the Spanish Institute.
Oceanography.
|
The objective of this programme is to collect and analyse data on secondary criteria, which will complement the information obtained from the EUT-1 and EUT-2 programmes on a spatial and temporary basis. Information will be collected from three data sources:
⢠Satellite chlorophyll a data that will complement the sampling information related to criteria D5C2 and D5C4.
⢠Data on the presence of toxic phytoplankton and toxins in water generated by the monitoring programme for the quality of shellfish waters. The data are publicly available on a weekly basis. The information collected will allow the evaluation of the ROJAS indicator (criterion D5C3).
⢠For the Calculation Demarcations of the Balearic Islands and the Strait and Alboran, data on organic matter collected in the MEDPOL programme will be generated and obtained since 2010. The information collected will allow the MOR indicator to be evaluated and will complement the information generated from sampling for the NUTRI indicator (criterion D5C1).
|
Este programa pretende la caracterización y el seguimiento de los componentes planctónicos de los ecosistemas ligados al ámbito costero, atendiendo a los distintos impactos y presiones por actividades antropogénicas a los que se ven sometidos. Se basará en el programa de seguimiento de Radiales del IEO en las distintas demarcaciones marinas (Radiales Norte en la DMNOR, STOCA en la DMSUD, RADMED en las DMLEBA y DMESAL) y RAPROCAN en Canarias, y en la medida de lo posible en el marco de ejecución de la DMA en las aguas costeras por las CCAA. En el caso de la información procedente de la DMA, ésta podrá alimentar al menos el indicador relativo a abundancia de fitoplancton, y en algunos casos, aportar información adicional relativa al recuento de especies de fitoplancton. El programa Radiales podrá aportar información con mayor frecuencia temporal, y con información útil para la construcción de los otros indicadores basados en la composición taxonómica (HP‐lifeform y HP‐bio).
El programa de seguimiento se enriquecerá con la incorporación de información relevante procedente de imágenes de satélite (temperatura, clorofila). La determinación de la temperatura superficial del agua se puede obtener actualmente a la resolución espacial que permiten los sensores. La clorofila, sin embargo, presenta problemas por la interferencia de las “sustancias amarillas” (compuestos orgánicos de origen terrestre) con la señal en la señal de clorofila. La resolución de este problema de interferencia conlleva una línea de investigación específica y no se puede garantizar la incorporación esta fuente de información ni a corto ni a medio plazo. Además de monitorizar los parámetros propios del análisis de los componentes planctónicos del sistema, el programa podrá proporcionar información relativa a variables meteo‐climáticas e hidrográficas de los distintos enclaves de modo que se puedan determinar los modos de variación natural a escala estacional y a largo plazo, así como detectar anomalías naturales. El programa permitirá recabar información para los indicadores de los descriptores 1 (biodiversidad, hábitats pelágicos), 4 (redes tróficas) y 5 (eutrofización).
En las campañas se plantean frecuencias de muestreo cuatrimestral (en el Mediterráneo, RADMED), y mensual en la DMNOR (Radiales Norte), trimestral en la DMSUD (STOCA) y semestral en la DMCAN (RAPROCAN) en estaciones fijas distribuidas en aquellos dominios de la zona costera definidos en base a sus características eco‐hidrodi
|
⢠and operational objectives.
The operational objectives and their associated indicators relate to concrete implementation measures that facilitate the achievement of the other objectives and address issues that are not measurable through sampling, censuses and campaigns that are part of the thematic monitoring programmes addressing the different descriptors, pressures and activities. In addition, in some cases, state or pressure targets are based on qualitative (e.g. âexistence of protocolsâ, âexistence of methodologies or guidesâ, etc.) or quantitative indicators, but mostly of a non-scientific or technical nature (e.g. ânumber of meetingsâ, ânumber of people trainedâ, etc.).
Both indicators associated with the operational objectives, as well as state and pressure indicators of a non-scientific or technical nature, will be addressed through specific monitoring programmes such as the present one. They are intended to assess the achievement of environmental objectives in a comprehensive manner and to cover aspects not covered by the thematic monitoring programmes of descriptors, pressures and activities.
For this reason, three monitoring programmes for environmental objectives have been defined, based on the three objectives pursued by drawing up marine strategies in accordance with Article 1 (3) of Law 41/2010:
a. protecting and preserving the marine environment, including its biodiversity, preventing its deterioration and restoring marine ecosystems in areas that have been adversely affected
|
By Resolution of 11 June 2019 of the State Secretariat for the Environment, the Agreement of the Council of Ministers of 7 June 2019 approving the environmental targets for the second cycle of Spanish marine strategies was published. These environmental objectives were divided into three categories:
⢠status objectives
|
En este programa se identificarán las zonas de baño con calidad insuficiente de agua y aquellas en las han tenido lugar episodios cortos de contaminación en base a los muestreos llevados a cabo por las comunidades autónomas para el cumplimiento de la Directiva 2006/7/CE del Parlamento Europeo y del Consejo, de 15 de febrero de 2006, relativa a la gestión de la calidad de las aguas de baño y recopiladas por el Ministerio de Sanidad, Consumo y Bienestar Social en el Sistema de Información Nacional de Aguas de Baño (portal Náyade). Asimismo, se analizará la información proporcionada por las comunidades autónomas sobre el cierre de zonas de producción de moluscos debido a la superación de los niveles establecidos para los microorganismos patógenos. Para estas zonas, se tratará de identificar la causa que ha dado origen a la contaminación.
|
Se evalúa la variación espacio-temporal de los aportes de nutrientes al medio marino por ríos, vertidos directos desde tierra y acuicultura marina así por deposición atmosférica. En el caso específico del Mar Menor, se está reforzando el seguimiento de la contaminación difusa, a través de la inclusión en la red de control de más puntos de muestreo del aporte del acuífero cuaternario que vierte a la laguna.
|
Se evalúa la entrada al medio marino de materia orgánica (evaluada como DQO y COT) por vertidos directos desde tierra.
|
Se evalúa la intensidad y la variación espacio-temporal de los vertidos térmicos efectuados en las aguas marinas españolas por centrales térmicas y plantas regasificadoras.
|
Se evalúa la intensidad y la variación espacio-temporal de los vertidos de salmueras procedentes de estaciones desaladoras de agua de mar.
|
Ce sous-programme a pour objectif de suivre les conditions environnementales afin de caractériser le milieu et fournir une aide à l'interprétation des données sur les communautés planctoniques obtenues au sein des sous-programmes 2, 3 et 4. En effet, il permet l'obtention de données contextuelles (paramètres hydrologiques (i.e. température, salinité) et physico-chimiques (i.e. éléments nutritifs, oxygène dissous, turbidité, pH)) provenant de mesures in situ acquises à basse fréquence (échelle mensuelle) sur les réseaux de surveillance nationaux et régionaux (e.g. réseaux régionaux de suivis de nutriments, réseaux REPHY Surveillance, SOMLIT, RESOMAR-Pelagos, etc.) ou à très basse fréquence (1 à 4 fois par an) au large lors de campagnes en mer. Certains paramètres sont suivis à des échelles temporelles plus fines grâce aux systèmes de mesures automatisés (e.g. réseaux de bouées instrumentées) et peuvent, pour certains, être estimés à l'aide de l'analyse d'images satellite (dans la couche de surface pour la température et la turbidité) ou de la modélisation couplée hydrodynamisme/biogéochimie (pour les paramètres physico-chimiques comme les nutriments, l'oxygène dissous et la turbidité).
|
L'objectif de ce sous-programme est de suivre la variabilité spatio-temporelle des communautés phytoplanctoniques (producteurs primaires planctoniques, à la base du réseau trophique ; indicateurs d'eutrophisation suite à des apports en nutriments ; organismes responsables d'efflorescences nuisibles et/ou toxiques). La surveillance du phytoplancton repose actuellement sur des dispositifs existants à la côte et sur la modélisation numérique et les produits dérivés de l'analyse d'images satellite au large. Au deuxième cycle, la priorité est donnée à la poursuite de l'adaptation de suivis existants et à l'exploration d'autres pistes pour le suivi au large, notamment par l'intégration éventuelle d'autres campagnes en mer (travaux d'optimisation des campagnes halieutiques DCF pour la DCSMM). A noter qu'aucun changement important de stratégie n'est envisagé pour ce sous-programme par rapport à 2014, seul le code du sous-programme a été modifié.
|
L'objectif de ce sous-programme est de suivre la variabilité spatio-temporelle des communautés zooplanctoniques, qui occupent une place centrale au sein du réseau trophique pélagique en tant que prédateurs du phytoplancton, proies principales des organismes de niveau trophique supérieur comme les poissons ou les oiseaux marins et vecteurs potentiels de contaminants et de toxines. La surveillance pour ce sous-programme repose sur des suivis existants, avec en particulier le RESOMAR-Pelagos, qui regroupe les données (notamment des séries temporelles de diversité planctonique) issues des suivis côtiers des stations marines françaises dans toutes les SRM. Il s'agira au deuxième cycle d'améliorer l'accès aux données (e.g. données des suivis Impacts des Grands Aménagements (IGA)), d'harmoniser et de standardiser les méthodes d'analyse du zooplancton et de proposer de nouvelles orientations de surveillance en fonction des résultats issus de l'analyse des données existantes (e.g. zooplancton gélatineux). Il s'agira également d'explorer d'autres pistes pour le suivi au large, notamment par l'intégration éventuelle d'autres campagnes en mer (travaux d'optimisation des campagnes halieutiques DCF pour la DCSMM). A noter qu'aucun changement important de stratégie n'est envisagé pour ce sous-programme par rapport à 2014, seul le code du sous-programme a été modifié.
|
Plankton (microscopic plants and animals) play a fundamental role in the marine food web. Planktonic species generally have short life cycles and respond quickly to environmental changes and thus require spatially and temporally denser monitoring than species with longer life span and slower reproduction. Apart from the variations dependent on prevailing natural conditions and climate change, plankton communities are also impacted by human pressures, such as eutrophication, introduction of non-indigenous species and fisheries. The proposed indicators (biodiversity-based and stock-based) aim to discriminate changes in the plankton communities of the Croatian Adriatic due to human pressure from those caused by natural spatial-temporal variability. Sampling sites along the eastern Adriatic coast encompass open and coastal waters, with coastal sites reflecting areas under anthropogenic pressures. The samples collected will provide information on community composition and species abundances. Monitoring of plankton communities contributes to demonstrating the achievement of GES in the pelagic habitat, reflecting not only on the plankton but also on other species and habitats. |
Gli habitat pelagici, costituiti dalle componenti biotiche ed abiotiche della colonna d’acqua, rivestono un ruolo fondamentale nell’ecosistema marino; la componente biotica è costituita da organismi genericamente definiti con il nome di plancton, che costituisce il legame tra produzione primaria e secondaria degli oceani e supporta le comunità pelagiche e bentoniche in tutti gli ecosistemi marini. Ogni variazione della comunità pelagica influisce su tutto il comparto trofico ed è in stretta relazione con altri descrittori (D2, D3, D4, D5, D8).
L’attività di campionamento, relativa al programma di monitoraggio per gli habitat pelagici, verrà effettuata tenendo conto il più possibile delle attività svolte nel precedente ciclo di monitoraggio.
L’attuale programma di monitoraggio è in linea con quanto indicato nella nuova Decisione (UE 2017/848) per l’attuazione del criterio di valutazione (D1C6) indicato, considerando i seguenti obiettivi specifici:
- valutazione, definizione ed applicazione di appropriati indici di biodiversità per il plancton;
- definizione di nuovi piani di monitoraggio da integrare con i precedenti dati di monitoraggio
- parametri di validazione e qualità dei dati.
Sulla base di quanto sopra detto, i campionamenti saranno effettuati in stazioni poste a 3, 6, 12 Mn dalla linea di costa. La frequenza di campionamento varierà in funzione dello stato trofico delle acque: mensile in acque eutrofiche o bimestrale in acque mesotrofiche o oligotrofiche.
I parametri da rilevare/analizzare saranno quelli che tradizionalmente vengono considerati nelle attività di monitoraggio. Inoltre saranno da effettuare, adottando i metodi in uso, le seguenti determinazioni:
- Analisi quali-quantitativa del fitoplancton;
- Analisi quali-quantitativa dello zooplancton;
- Biomassa dello zooplancton
|
Gli habitat pelagici, costituiti dalle componenti biotiche ed abiotiche della colonna d’acqua, rivestono un ruolo fondamentale nell’ecosistema marino; la componente biotica è costituita da organismi genericamente definiti con il nome di plancton, che costituisce il legame tra produzione primaria e secondaria degli oceani e supporta le comunità pelagiche e bentoniche in tutti gli ecosistemi marini. Ogni variazione della comunità pelagica influisce su tutto il comparto trofico ed è in stretta relazione con altri descrittori (D2, D3, D4, D5, D8).
L’attività di campionamento, relativa al programma di monitoraggio per gli habitat pelagici, verrà effettuata tenendo conto il più possibile delle attività svolte nel precedente ciclo di monitoraggio.
L’attuale programma di monitoraggio è in linea con quanto indicato nella nuova Decisione (UE 2017/848) per l’attuazione del criterio di valutazione (D1C6) indicato, considerando i seguenti obiettivi specifici:
- valutazione, definizione ed applicazione di appropriati indici di biodiversità per il plancton;
- definizione di nuovi piani di monitoraggio da integrare con i precedenti dati di monitoraggio
- parametri di validazione e qualità dei dati.
Sulla base di quanto sopra detto, i campionamenti saranno effettuati in stazioni poste a 3, 6, 12 Mn dalla linea di costa. La frequenza di campionamento varierà in funzione dello stato trofico delle acque: mensile in acque eutrofiche o bimestrale in acque mesotrofiche o oligotrofiche.
I parametri da rilevare/analizzare saranno quelli che tradizionalmente vengono considerati nelle attività di monitoraggio. Inoltre saranno da effettuare, adottando i metodi in uso, le seguenti determinazioni:
- Analisi quali-quantitativa del fitoplancton;
- Analisi quali-quantitativa dello zooplancton;
- Biomassa dello zooplancton
|
Gli habitat pelagici, costituiti dalle componenti biotiche ed abiotiche della colonna d’acqua, rivestono un ruolo fondamentale nell’ecosistema marino; la componente biotica è costituita da organismi genericamente definiti con il nome di plancton, che costituisce il legame tra produzione primaria e secondaria degli oceani e supporta le comunità pelagiche e bentoniche in tutti gli ecosistemi marini. Ogni variazione della comunità pelagica influisce su tutto il comparto trofico ed è in stretta relazione con altri descrittori (D2, D3, D4, D5, D8).
L’attività di campionamento, relativa al programma di monitoraggio per gli habitat pelagici, verrà effettuata tenendo conto il più possibile delle attività svolte nel precedente ciclo di monitoraggio.
L’attuale programma di monitoraggio è in linea con quanto indicato nella nuova Decisione (UE 2017/848) per l’attuazione del criterio di valutazione (D1C6) indicato, considerando i seguenti obiettivi specifici:
- valutazione, definizione ed applicazione di appropriati indici di biodiversità per il plancton;
- definizione di nuovi piani di monitoraggio da integrare con i precedenti dati di monitoraggio
- parametri di validazione e qualità dei dati.
Sulla base di quanto sopra detto, i campionamenti saranno effettuati in stazioni poste a 3, 6, 12 Mn dalla linea di costa. La frequenza di campionamento varierà in funzione dello stato trofico delle acque: mensile in acque eutrofiche o bimestrale in acque mesotrofiche o oligotrofiche.
I parametri da rilevare/analizzare saranno quelli che tradizionalmente vengono considerati nelle attività di monitoraggio. Inoltre saranno da effettuare, adottando i metodi in uso, le seguenti determinazioni:
- Analisi quali-quantitativa del fitoplancton;
- Analisi quali-quantitativa dello zooplancton;
- Biomassa dello zooplancton
|
Gli habitat pelagici, costituiti dalle componenti biotiche ed abiotiche della colonna d’acqua, rivestono un ruolo fondamentale nell’ecosistema marino; la componente biotica è costituita da organismi genericamente definiti con il nome di plancton, che costituisce il legame tra produzione primaria e secondaria degli oceani e supporta le comunità pelagiche e bentoniche in tutti gli ecosistemi marini. Ogni variazione della comunità pelagica influisce su tutto il comparto trofico ed è in stretta relazione con altri descrittori (D2, D3, D4, D5, D8).
L’attività di campionamento, relativa al programma di monitoraggio per gli habitat pelagici, verrà effettuata tenendo conto il più possibile delle attività svolte nel precedente ciclo di monitoraggio.
L’attuale programma di monitoraggio è in linea con quanto indicato nella nuova Decisione (UE 2017/848) per l’attuazione del criterio di valutazione (D1C6) indicato, considerando i seguenti obiettivi specifici:
- valutazione, definizione ed applicazione di appropriati indici di biodiversità per il plancton;
- definizione di nuovi piani di monitoraggio da integrare con i precedenti dati di monitoraggio
- parametri di validazione e qualità dei dati.
Sulla base di quanto sopra detto, i campionamenti saranno effettuati in stazioni poste a 3, 6, 12 Mn dalla linea di costa. La frequenza di campionamento varierà in funzione dello stato trofico delle acque: mensile in acque eutrofiche o bimestrale in acque mesotrofiche o oligotrofiche.
I parametri da rilevare/analizzare saranno quelli che tradizionalmente vengono considerati nelle attività di monitoraggio. Inoltre saranno da effettuare, adottando i metodi in uso, le seguenti determinazioni:
- Analisi quali-quantitativa del fitoplancton;
- Analisi quali-quantitativa dello zooplancton;
- Biomassa dello zooplancton
|
Gli habitat pelagici, costituiti dalle componenti biotiche ed abiotiche della colonna d’acqua, rivestono un ruolo fondamentale nell’ecosistema marino; la componente biotica è costituita da organismi genericamente definiti con il nome di plancton, che costituisce il legame tra produzione primaria e secondaria degli oceani e supporta le comunità pelagiche e bentoniche in tutti gli ecosistemi marini. Ogni variazione della comunità pelagica influisce su tutto il comparto trofico ed è in stretta relazione con altri descrittori (D2, D3, D4, D5, D8).
L’attività di campionamento, relativa al programma di monitoraggio per gli habitat pelagici, verrà effettuata tenendo conto il più possibile delle attività svolte nel precedente ciclo di monitoraggio.
L’attuale programma di monitoraggio è in linea con quanto indicato nella nuova Decisione (UE 2017/848) per l’attuazione del criterio di valutazione (D1C6) indicato, considerando i seguenti obiettivi specifici:
- valutazione, definizione ed applicazione di appropriati indici di biodiversità per il plancton;
- definizione di nuovi piani di monitoraggio da integrare con i precedenti dati di monitoraggio
- parametri di validazione e qualità dei dati.
Sulla base di quanto sopra detto, i campionamenti saranno effettuati in stazioni poste a 3, 6, 12 Mn dalla linea di costa. La frequenza di campionamento varierà in funzione dello stato trofico delle acque: mensile in acque eutrofiche o bimestrale in acque mesotrofiche o oligotrofiche.
I parametri da rilevare/analizzare saranno quelli che tradizionalmente vengono considerati nelle attività di monitoraggio. Inoltre saranno da effettuare, adottando i metodi in uso, le seguenti determinazioni:
- Analisi quali-quantitativa del fitoplancton;
- Analisi quali-quantitativa dello zooplancton;
- Biomassa dello zooplancton
|
Gli habitat pelagici, costituiti dalle componenti biotiche ed abiotiche della colonna d’acqua, rivestono un ruolo fondamentale nell’ecosistema marino; la componente biotica è costituita da organismi genericamente definiti con il nome di plancton, che costituisce il legame tra produzione primaria e secondaria degli oceani e supporta le comunità pelagiche e bentoniche in tutti gli ecosistemi marini. Ogni variazione della comunità pelagica influisce su tutto il comparto trofico ed è in stretta relazione con altri descrittori (D2, D3, D4, D5, D8).
L’attività di campionamento, relativa al programma di monitoraggio per gli habitat pelagici, verrà effettuata tenendo conto il più possibile delle attività svolte nel precedente ciclo di monitoraggio.
L’attuale programma di monitoraggio è in linea con quanto indicato nella nuova Decisione (UE 2017/848) per l’attuazione del criterio di valutazione (D1C6) indicato, considerando i seguenti obiettivi specifici:
- valutazione, definizione ed applicazione di appropriati indici di biodiversità per il plancton;
- definizione di nuovi piani di monitoraggio da integrare con i precedenti dati di monitoraggio
- parametri di validazione e qualità dei dati.
Sulla base di quanto sopra detto, i campionamenti saranno effettuati in stazioni poste a 3, 6, 12 Mn dalla linea di costa. La frequenza di campionamento varierà in funzione dello stato trofico delle acque: mensile in acque eutrofiche o bimestrale in acque mesotrofiche o oligotrofiche.
I parametri da rilevare/analizzare saranno quelli che tradizionalmente vengono considerati nelle attività di monitoraggio. Inoltre saranno da effettuare, adottando i metodi in uso, le seguenti determinazioni:
- Analisi quali-quantitativa del fitoplancton;
- Analisi quali-quantitativa dello zooplancton;
- Biomassa dello zooplancton
|
Gli habitat pelagici, costituiti dalle componenti biotiche ed abiotiche della colonna d’acqua, rivestono un ruolo fondamentale nell’ecosistema marino; la componente biotica è costituita da organismi genericamente definiti con il nome di plancton, che costituisce il legame tra produzione primaria e secondaria degli oceani e supporta le comunità pelagiche e bentoniche in tutti gli ecosistemi marini. Ogni variazione della comunità pelagica influisce su tutto il comparto trofico ed è in stretta relazione con altri descrittori (D2, D3, D4, D5, D8).
L’attività di campionamento, relativa al programma di monitoraggio per gli habitat pelagici, verrà effettuata tenendo conto il più possibile delle attività svolte nel precedente ciclo di monitoraggio.
L’attuale programma di monitoraggio è in linea con quanto indicato nella nuova Decisione (UE 2017/848) per l’attuazione del criterio di valutazione (D1C6) indicato, considerando i seguenti obiettivi specifici:
- valutazione, definizione ed applicazione di appropriati indici di biodiversità per il plancton;
- definizione di nuovi piani di monitoraggio da integrare con i precedenti dati di monitoraggio
- parametri di validazione e qualità dei dati.
Sulla base di quanto sopra detto, i campionamenti saranno effettuati in stazioni poste a 3, 6, 12 Mn dalla linea di costa. La frequenza di campionamento varierà in funzione dello stato trofico delle acque: mensile in acque eutrofiche o bimestrale in acque mesotrofiche o oligotrofiche.
I parametri da rilevare/analizzare saranno quelli che tradizionalmente vengono considerati nelle attività di monitoraggio. Inoltre saranno da effettuare, adottando i metodi in uso, le seguenti determinazioni:
- Analisi quali-quantitativa del fitoplancton;
- Analisi quali-quantitativa dello zooplancton;
- Biomassa dello zooplancton
|
Gli habitat pelagici, costituiti dalle componenti biotiche ed abiotiche della colonna d’acqua, rivestono un ruolo fondamentale nell’ecosistema marino; la componente biotica è costituita da organismi genericamente definiti con il nome di plancton, che costituisce il legame tra produzione primaria e secondaria degli oceani e supporta le comunità pelagiche e bentoniche in tutti gli ecosistemi marini. Ogni variazione della comunità pelagica influisce su tutto il comparto trofico ed è in stretta relazione con altri descrittori (D2, D3, D4, D5, D8).
L’attività di campionamento, relativa al programma di monitoraggio per gli habitat pelagici, verrà effettuata tenendo conto il più possibile delle attività svolte nel precedente ciclo di monitoraggio.
L’attuale programma di monitoraggio è in linea con quanto indicato nella nuova Decisione (UE 2017/848) per l’attuazione del criterio di valutazione (D1C6) indicato, considerando i seguenti obiettivi specifici:
- valutazione, definizione ed applicazione di appropriati indici di biodiversità per il plancton;
- definizione di nuovi piani di monitoraggio da integrare con i precedenti dati di monitoraggio
- parametri di validazione e qualità dei dati.
Sulla base di quanto sopra detto, i campionamenti saranno effettuati in stazioni poste a 3, 6, 12 Mn dalla linea di costa. La frequenza di campionamento varierà in funzione dello stato trofico delle acque: mensile in acque eutrofiche o bimestrale in acque mesotrofiche o oligotrofiche.
I parametri da rilevare/analizzare saranno quelli che tradizionalmente vengono considerati nelle attività di monitoraggio. Inoltre saranno da effettuare, adottando i metodi in uso, le seguenti determinazioni:
- Analisi quali-quantitativa del fitoplancton;
- Analisi quali-quantitativa dello zooplancton;
- Biomassa dello zooplancton
|
Gli habitat pelagici, costituiti dalle componenti biotiche ed abiotiche della colonna d’acqua, rivestono un ruolo fondamentale nell’ecosistema marino; la componente biotica è costituita da organismi genericamente definiti con il nome di plancton, che costituisce il legame tra produzione primaria e secondaria degli oceani e supporta le comunità pelagiche e bentoniche in tutti gli ecosistemi marini. Ogni variazione della comunità pelagica influisce su tutto il comparto trofico ed è in stretta relazione con altri descrittori (D2, D3, D4, D5, D8).
L’attività di campionamento, relativa al programma di monitoraggio per gli habitat pelagici, verrà effettuata tenendo conto il più possibile delle attività svolte nel precedente ciclo di monitoraggio.
L’attuale programma di monitoraggio è in linea con quanto indicato nella nuova Decisione (UE 2017/848) per l’attuazione del criterio di valutazione (D1C6) indicato, considerando i seguenti obiettivi specifici:
- valutazione, definizione ed applicazione di appropriati indici di biodiversità per il plancton;
- definizione di nuovi piani di monitoraggio da integrare con i precedenti dati di monitoraggio
- parametri di validazione e qualità dei dati.
Sulla base di quanto sopra detto, i campionamenti saranno effettuati in stazioni poste a 3, 6, 12 Mn dalla linea di costa. La frequenza di campionamento varierà in funzione dello stato trofico delle acque: mensile in acque eutrofiche o bimestrale in acque mesotrofiche o oligotrofiche.
I parametri da rilevare/analizzare saranno quelli che tradizionalmente vengono considerati nelle attività di monitoraggio. Inoltre saranno da effettuare, adottando i metodi in uso, le seguenti determinazioni:
- Analisi quali-quantitativa del fitoplancton;
- Analisi quali-quantitativa dello zooplancton;
- Biomassa dello zooplancton
|
Opis programa:
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju se nanaša na spremljanje populacij ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) poteka program Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, v okviru katerega se beleži tudi smrtnost ptic zaradi prilova.
|
Opis programa
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju se nanaša na spremljanje populacij ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) poteka program Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, v okviru katerega se beleži tudi smrtnost ptic zaradi prilova.
|
Opis programa:
Program Monitoring morskih sesalcev se nanaša na spremljanje populacij morskih sesalcev – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring morskih sesalcev se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah morskih sesalcev z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring morskih sesalcev spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) poteka program Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, v okviru katerega se beleži tudi smrtnost morskih sesalcev zaradi prilova.
|
Opis programa:
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice se nanaša na spremljanje populacij pridnenih rib kontinentalne ravnice – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah pridnenih rib kontinentalne ravnice z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice je povezan s strategijo Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) in programom Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene.
|
Opis programa
Program Monitoring obalnih rib se nanaša na spremljanje obalne ribje združbe kot celote – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring obalnih rib se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o obalni ribji združbi z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring obalnih rib spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring obalnih rib je povezan s strategijo Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), in programom Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, ter s strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programom Monitoring bentoških habitatnih tipov.
|
Opis programa:
Program Monitoring obalnih glavonožcev se nanaša na spremljanje populacij obalnih glavonožcev – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring obalnih glavonožcev se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o populacijah obalnih glavonožcev z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring obalnih glavonožcev spremljamo doseganje okoljskih ciljev D1C1-D1C5, opredeljenih v posodobljeni presoji stanja: »Vzpostavitev rednega monitoringa (kjer se še ne izvaja) za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev. Določitev mejnih vrednosti za skupine vrst ptic, plazilcev, sesalcev, rib in glavonožcev.«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice je povezan s strategijo Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3) in programom Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene.
|
Opis in namen programa
Program Monitoring habitata vodnega stolpca se nanaša na spremljanje značilnosti habitata – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring habitata vodnega stolpca se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Namen programa je:
- zbiranje podatkov o značilnostih habitata vodnega stolpca z namenom opredeliti stanje in vpliv na morsko okolje.
Cilj programa:
S programom Monitoring habitata vodnega stolpca spremljamo doseganje okoljskega cilja D1C6, opredeljenega v presoji stanja: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezava z drugimi programi:
Program Monitoring habitata vodnega stolpca je povezan z:
- strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev,
- strategijo Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) in programoma Monitoring naseljenih tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih, in Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe,
- strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programi Monitorin
|
Opis in namen programa
Program Monitoring bentoških habitatnih tipov se nanaša na spremljanje značilnosti habitata – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje in na spremljanje obsega poškodb oziroma izgub bentoških habitatov – stopnja pritiskov v morskem okolju (angl. level of pressure in marine environment). S programom Monitoring bentoških habitatnih tipov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1 in D6.
Cilj programa:
S programom Monitoring bentoških habitatnih tipov spremljamo doseganje okoljskih ciljev D6C1 – D6C3, opredeljenih v presoji stanja: »Preprečitev dodatne izgube bentoških habitatnih tipov v mediolitoralu in infralitoralu. Ohranitev dobrega stanja bentoških habitatov v cirkalitoralu (tudi cilji za D6C4). Preprečevanje slabšanja stanja bentoških habitatnih tipov zaradi škodljivih učinkov antropogenih pritiskov (tudi cilj za D6C5).«
Zakonodajni okvir programa:
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezovanje z drugimi programi:
Program Monitoring bentoških habitatnih tipov je povezan s strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programoma Monitoring združb makrofitov in Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov.
|
Opis in namen programa
Program Monitoring kemijskih značilnosti se nanaša na spremljanje značilnosti ekosistemov – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring kemijskih značilnosti se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Cilj programa:
S programom Monitoring kemijskih značilnosti spremljamo doseganje okoljskega cilja D1C6, opredeljenega v presoji stanja: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz Člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Povezovanje z drugimi programi
Program Monitoring kemijskih značilnosti je povezan s strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programoma Monitoring hranilnih snovi v vodnem stolpcu in Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca.
|
Opis in namen programa
Program Monitoring fizikalnih značilnosti se nanaša na spremljanje značilnosti ekosistemov – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring fizikalnih značilnosti se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptor D1.
Cilj programa:
S programom Monitoring fizikalnih značilnosti spremljamo doseganje okoljskega cilja D1C6, opredeljenega v presoji stanja: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz Člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20).
Povezovanje z drugimi programi:
Program Monitoring fizikalnih značilnosti je povezan s strategijo Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programom Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) ter strategijo Monitoring podvodnega hrupa (D11) in programoma Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi in Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi.
|
Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov se nanaša na spremljanje značilnosti ekosistemov – spremljanje stanja in vplivov (angl. state/impact) na morsko okolje. S programom Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov se zagotavlja tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov v Načrtu upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, povezanih z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, ter spremljanje doseganja okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja za deskriptorje D1, D4 in D6.
Cilj programa: S programom Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov spremljamo doseganje naslednjih okoljskih ciljev, opredeljenih v presoji stanja:
- D1C6: »Ohraniti dobro stanje pelagičnega habitatnega tipa. V povezavi s tem je potrebno dosegati tudi cilje določene za merila D5C1, D5C2, D5C4. Nadgraditi metodologijo presoje stanja pelagičnih habitatnih tipov, saj ima trenutno vrednotenje stanja pelagičnih habitatnih tipov nizko zanesljivost.«
- D4C1 – D4C2: »Razvoj in uskladitev metod za oceno stanja glede na deskriptor kakovosti Elementi prehranjevalni spletov (D4), vključno z določitvijo vrednosti, pomembnih za presojo.«
- D6C4: »Preprečitev dodatne izgube bentoških habitatnih tipov v mediolitoralu in infralitoralu. Ohranitev dobrega stanja bentoških habitatov v cirkalitoralu.«
- D6C5: »Preprečevanje slabšanja stanja bentoških habitatnih tipov zaradi škodljivih učinkov antropogenih pritiskov.«
Zakonodajni okvir programa
Na podlagi določb ODMS in Sklepa Komisije (EU) 2017/848 se monitoring biotske raznovrstnosti izvaja preko izvajanja monitoringa skladno z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, Direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES) in Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS). V slovenski pravni red so določila Direktive o pticah in Direktive o habitatih prenesena z Zakonom o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, 96/2004– uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). Uredba (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki se uporablja neposredno in preko izvajanja Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Povezava z drugimi programi Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistema je povezan s strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Mon
|
Monitoring purpose |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Other policies and conventions |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||
Regional cooperation - coordinating body |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
Regional cooperation - countries involved |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Regional cooperation - implementation level |
Common monitoring strategy |
Coordinated data collection |
Coordinated data collection |
Coordinated data collection |
Coordinated data collection |
Coordinated data collection |
Common monitoring strategy |
Common monitoring strategy |
Agreed data collection methods |
Joint data collection |
Agreed data collection methods |
|||||||||||||||||||||||||||||
Monitoring details |
The Game Fund Service methodology was used and consisted of monthly bird observations in each investigation area. The monitoring program followed the MSFD criteria and indicators of species distribution, distributional range, distributional pattern within the latter, population size, and population abundance and/or biomass; and UNEP/MAP (2013) criteria and indicators of distributional range, population abundance, and population density.
The physicochemical parameters of the water column include master-variables that control the productivity of the food web and the habitability of the water column. Establishing baseline values at suitable reference stations can already be achieved from existing data for coastal waters (UNEP/MAP, WFD, and Nitrates Directive monitoring) as well as territorial waters for some parameters. Expansion beyond the coastal zone will allow the firm establishment of baseline conditions for these master-variables that are only otherwise known from occasional research studies in the region. See also the “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus (DFMR, 2017). |
Muestreo en estaciones fijas dispuestas de acuerdo con criterios eco-hidrodinámicos y fisiográficos. Muestreo a distintos niveles de profundidad de acuerdo con la variabilidad en la estructura vertical de la columna de agua. En zonas oceánicas, considerar el muestreo del estrato mesopelágico.
Frecuencia de muestreo: Cuatrimestral (DMLEBA, DMESAL), mensual (DMNOR), trimestral (DMSUD), semestral (DMCAN).
|
⢠four months in the upright/Balearic area.
⢠six-monthly in the district of the Canary Islands.
For the sampling carried out as part of the WFD monitoring programme, the competent authorities will follow the methods laid down in the guides and protocols to the regional conventions set out below.
|
⢠four months in the upright/Balearic area.
⢠six-monthly in the district of the Canary Islands.
For the sampling carried out as part of the WFD monitoring programme, the competent authorities will follow the methods laid down in the guides and protocols to the regional conventions set out below.
|
The sampling frequency shall differ according to the type of monitoring and the elements monitored:
⢠daily for satellite images
|
En la DMA se establece al menos una estación de seguimiento para cada masa de agua costera. En el seguimiento de las campañas, se realiza un muestreo en estaciones fijas dispuestas de acuerdo con criterios eco‐hidrodinámicos.
La frecuencia del muestreo podrá ser:
• trimestral (estacional), en el caso del seguimiento de la DMA
• cuatrimestral (DMLEBA, DMESAL), mensual (DMNOR), trimestral (DMSUD), semestral (DMCAN), dependiendo de la demarcación y de las características eco-hidrodinámicas de las zonas costeras a estudio.
|
Frequency:
Phytoplankton: Profiles of middle and northern Adriatic minimal 10 times a year. Lim, Bakar, ZOI 7 times a year.
The rest 4 times a year
Zooplankton:
minimum 2 x per year |
Elemento monitorato: Habitat (D1C6)
Parametri monitorati
- Composizione tassonomica
- Abbondanza numerica
- Biomassa
Protocollo di monitoraggio:
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso
Frequenza di monitoraggio: Stagionale/bimensile/mensile.
|
Elemento monitorato: Habitat (D1C6)
Parametri monitorati
- Composizione tassonomica
- Abbondanza numerica
- Biomassa
Protocollo di monitoraggio:
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso
Frequenza di monitoraggio: Stagionale/bimensile/mensile.
|
Elemento monitorato: Habitat (D1C6)
Parametri monitorati
- Composizione tassonomica
- Abbondanza numerica
- Biomassa
Protocollo di monitoraggio:
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso
Frequenza di monitoraggio: Stagionale/bimensile/mensile.
|
Elemento monitorato: Habitat (D1C6)
Parametri monitorati
- Composizione tassonomica
- Abbondanza numerica
- Biomassa
Protocollo di monitoraggio:
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso
Frequenza di monitoraggio: Stagionale/bimensile/mensile.
|
Elemento monitorato: Habitat (D1C6)
Parametri monitorati
- Composizione tassonomica
- Abbondanza numerica
- Biomassa
Protocollo di monitoraggio:
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso
Frequenza di monitoraggio: Stagionale/bimensile/mensile.
|
Elemento monitorato: Habitat (D1C6)
Parametri monitorati
- Composizione tassonomica
- Abbondanza numerica
- Biomassa
Protocollo di monitoraggio:
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso
Frequenza di monitoraggio: Stagionale/bimensile/mensile.
|
Elemento monitorato: Habitat (D1C6)
Parametri monitorati
- Composizione tassonomica
- Abbondanza numerica
- Biomassa
Protocollo di monitoraggio:
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso
Frequenza di monitoraggio: Stagionale/bimensile/mensile.
|
Elemento monitorato: Habitat (D1C6)
Parametri monitorati
- Composizione tassonomica
- Abbondanza numerica
- Biomassa
Protocollo di monitoraggio:
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso
Frequenza di monitoraggio: Stagionale/bimensile/mensile.
|
Elemento monitorato: Habitat (D1C6)
Parametri monitorati
- Composizione tassonomica
- Abbondanza numerica
- Biomassa
Protocollo di monitoraggio:
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso
Frequenza di monitoraggio: Stagionale/bimensile/mensile.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za osamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst - Ptice, ki se prehranjujejo v bentoškem območju in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2), Demografske značilnosti populacije (D1C3), Območje razširjenosti vrst (D1C4) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst - Ptice, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2),, Demografske značilnosti populacije (D1C3), Območje razširjenosti vrst (D1C4) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring morskih sesalcev nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – morski sesalci in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2), merilo Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2), Demografske značilnosti populacije (D1C3), Območje razširjenosti vrst (D1C4) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – Pridnene ribe kontinentalne ravnice. V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring obalnih rib nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – obalne ribe in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2) in Obseg habitata za vrste (D1C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring obalnih glavonožcev nanaša na element meril Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilce, rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, in merilo Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova (D1C1) ter na element meril Skupine vrst – obalni glavonožci in merila Vpliv antropogenih vplivov na številčnost populacij (D1C2) in Demografske značilnosti populacije (D1C3). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje. Vsebina programa se izvaja od leta 2006 in se namerava izvajati tudi v prihodnje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring habitata vodnega stolpca nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring bentoških habitatnih tipov nanaša na element meril Fizična izguba morskega dna (vključno z območji v bibavičnem pasu) in merilo Prostorski obseg in razporeditev fizične izgube (trajna sprememba) naravnega morskega dna (D6C1), element meril Fizične motnje morskega dna (vključno z območji v bibavičnem pasu) in merilo Prostorski obseg in razporeditev pritiskov fizičnih motenj morskega dna (D6C2), element meril Bentoški habitatni tipi (EUNIS2) in merilo Prostorski obseg bentoškega habitatnega tipa (EUNIS2) na katerega vpliva fizična motnja in se to odraža v spremembi njegove biotske in abiotske strukture in funkcij (D6C3) ter element meril Bentoški glavni tipi habitata in merila Obseg izgube habitata, ki je posledica antropogenih pritiskov (D6C4) in Obseg škodljivih učinkov zaradi antropogenih pritiskov na stanje habitata (D6C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring kemijskih značilnosti nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring fizikalnih značilnosti nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
Skladno s Sklepom Komisije (EU) 2017/848 se program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov nanaša na element meril Pelagični glavni tipi habitata in merilo Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (D1C6), element meril Prehranjevalne združbe ekosistema in merila Raznolikost (vrstna sestava in relativna številčnost) prehranjevalnih združb (D4C1), Ravnovesje celotne številčnosti med prehranjevalnimi združbami (D4C2) in Razporeditev velikosti osebkov v prehranjevalni združbi (D4C3) ter element meril Bentoški glavni tipi habitata in merili Obseg izgube habitata, ki je posledica antropogenih pritiskov (D6C4) in Obseg škodljivih učinkov zaradi antropogenih pritiskov na stanje habitata (D6C5). V okviru programa se spremlja pripadajoče elemente in parametre, ki opredeljujejo stanje in vpliv na morsko okolje.
|
|||||||||||||
Surface-feeding birds |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pelagic-feeding birds |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Benthic-feeding birds |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Small toothed cetaceans |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Deep-diving toothed cetaceans |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Baleen whales |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Seals |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Turtles |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Coastal fish |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pelagic shelf fish |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Demersal shelf fish |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Deep-sea fish |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Commercially exploited fish and shellfish |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Coastal/shelf cephalopods |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Deep-sea cephalopods |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Benthic broad habitats |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Other benthic habitats |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pelagic broad habitats |
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
Coastal ecosystems |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Shelf ecosystems |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oceanic/deep-sea ecosystems |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Input or spread of non-indigenous species |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Input of microbial pathogens |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Physical disturbance to seabed |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Physical loss of the seabed |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Input of nutrients – diffuse sources, point sources, atmospheric deposition |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Input of organic matter – diffuse sources and point sources |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Input of other forms of energy (including electromagnetic fields, light and heat) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Input of water – point sources (e.g. brine) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Newly introduced non-indigenous species |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Established non-indigenous species |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Eutrophication |
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Coastal defence and flood protection |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Offshore structures (other than for oil/gas/renewables) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Extraction of minerals (rock, metal ores, gravel, sand, shell) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Extraction of oil and gas, including infrastructure |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Extraction of salt |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Extraction of water |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Renewable energy generation (wind, wave and tidal power), including infrastructure |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Transmission of electricity and communications (cables) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Fish and shellfish harvesting (professional, recreational) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Fish and shellfish processing |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Marine plant harvesting |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Hunting and collecting for other purposes |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Aquaculture – marine, including infrastructure |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Agriculture |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Transport infrastructure |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Transport – shipping |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Waste treatment and disposal |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tourism and leisure infrastructure |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tourism and leisure activities |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Research, survey and educational activities |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Chemical characteristics |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Physical and hydrological characteristics |
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Restructuring of seabed morphology, including dredging and depositing of materials |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Other pelagic habitats |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||
Spatial scope |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Marine reporting units |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Temporal scope (start date - end date) |
2005-9999 |
2005-9999 |
2002-9999 |
2014-9999 |
2020-9999 |
1995-9999 |
1995-9999 |
2010-9999 |
2005-9999 |
2020-2026 |
2020-2026 |
2014-9999 |
2011-9999 |
2011-9999 |
2020-9999 |
2020-9999 |
1984-9999 |
1984-9999 |
1957-9999 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
2021-2026 |
1983-9999 |
1983-9999 |
2002-9999 |
2006-9999 |
2006-9999 |
2006-9999 |
1958-9999 |
2007-9999 |
1984-9999 |
1958 |
2006-9999 |
Monitoring frequency |
As needed |
Other |
6-yearly |
6-yearly |
6-yearly |
Other |
Other |
Other |
Other |
6-yearly |
6-yearly |
6-yearly |
6-yearly |
6-yearly |
6-yearly |
6-yearly |
Monthly |
Monthly |
Monthly |
Other |
Other |
Other |
Other |
Other |
Other |
Other |
Other |
Other |
Other |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
As needed |
Monitoring type |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Monitoring method |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Monitoring method other |
D1. As described in the monitoring records of the Game Fund and fauna Service of the Republic of Cyprus and in the Terms of Reference document.
D1 Biodiversity - Mammals and Reptiles
The monitoring methods implemented in previous surveys in the region (eg. Ryan at al., 2014) and/or those recommended by a regional body, eg. ACCOBAMS (Agreement on the Conservation of cetaceans in the Black Sea Mediterranean Sea and Contigous Atlantic Area) are implemented. Mortality monitoring is conducted according to cetacean and turtle strandings programme procedures. See also “Guidelines for an Offshore Environmental Baseline Survey for Oil and Gas Exploration Activities in Cyprus (DFMR, 2017). For the marine turtles the monitoring follows the “Manual for the Conservation of Marine Turtles in the Mediterranean, (1995) UNEP(MAP/SPA) IUCN/CWS/Fish. Dept. MANRE (Cyprus)” and the “Addendum 1 – Conservation Practices, Manual for the Conservation of Marine Turtles in the Mediterranean (2008)”. The monitoring of Monachus monachus follows a national Protocol.
Biodiversity - Water columns |
•Muestras de agua a profundidades discretas de la columna de agua mediante botellas oceanográficas para el muestreo de los componentes planctónicos de menor tamaño (de virus a microplancton), incorporando sensores automáticos para la perfilación de la columna de agua (temperatura, salinidad, fluorescencia, oxígeno disuelto, radiación fotosintéticamente activa, materia en suspensión, pH).
•Redes de plancton de diferente luz de malla para el muestreo de los componentes del zooplancton (redes tipo Calvet, WP2 y Bongo –luz de malla de 40‐53, 200, 333 y 500 µm) y obtención de valores integrados en la columna de agua.
Se definirán distintos métodos de análisis de muestras dependiendo del tipo de indicador, ya que éste determina el grado requerido de resolución taxonómica y de agregación de las variables:
•HP/RT‐grupos funcionales: métodos tradicionales de identificación taxonómica y recuento (técnicas de microscopía). Posibilidad de utilizar técnicas de análisis automático acopladas a procedimientos de análisis de imagen ya que el nivel requerido de resolución taxonómica es el de grupo funcional.
•HP‐abu: para el fitoplancton, técnicas convencionales de análisis de clorofila (por ejemplo, espectrofluorometría) y más avanzadas de análisis de composición pigmentaria (HPLC). Para el zooplancton, técnicas de pesaje (estimación de peso seco de muestras retenidas en filtros tipo GFF). Fraccionamiento de las muestras por clases de tamaño previo procesado, lo que permite obtener información útil para definir índices de la comunidad de plancton que constituyen la base de algunos de los indicadores del grupo HP/RT‐grupos funcionales así como índices estructurales de la categoría de indicadores HP‐biodiversidad.
•HP‐biodiversidad: Identificación de grupos taxonómicos a nivel de especie, La definición de los índices estructurales propuestos es más robusta cuanto mayor número de grupos taxonómicos. Se debe considerar al menos la resolución a nivel de especie de los grupos de microfitoplancton y mesozooplancton. Se plantea la posibilidad de implementar técnicas moleculares para la definición de ‘unidades taxonómicas operacionales’ • •Para la determinación del pH en la columna de agua es necesario el uso de técnicas espectrofotométricas
•Datos adicionales: el programa de seguimiento se enriquece con la incorporación de información relevante procedente de imágenes de satélite |
Se analizan los datos estadísticos ofrecidos en la página web del Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación de la denominada "Encuesta de Establecimientos de Acuicultura" que se encuentran agregados a nivel de provincias. La metodología de obtención y procesado de los datos se puede consultar en el siguiente link: https://www.mapa.gob.es/images/es/Metodolog%C3%ADa_EncuestaEstablecimientosAcuicultura_tcm30-121880.pdf |
Se analiza la información generada por las distintas autoridades responsables en el marco de sus competencias, esto es: Puertos del Estado y las autoridades portuarias facilitan información relativa a las modificaciones de los puertos que conlleven la creación/modificación de infraestructuras portuarias o que den lugar a nuevas áreas del fondo marino selladas. En cuanto a las modificaciones de puertos autonómicos, estas se identifican haciendo uso de la comparativa de fotografías aéreas en distintos años procedentes del Plan Nacional de Ortofotografía Aérea. Para realizar este análisis se utilizan herramientas GIS. |
La información de vertederos costeros se recaba del Registro Estatal de Emisiones y Fuentes Contaminantes (PRTR) del MITERD. Los datos se analizan utilizando herramientas GIS. |
Obtención de imágenes Level 2 de los sensores MODIS y VIIRS. Análisis estadístico de los pixeles mediante técnicas multivariantes. Adicionalmente, se evaluará el uso de los productos ofrecidos por el programa COPERNICUS de la ESA.
La metodología para análisis de fitoplancton tóxico es la usada por la autoridad competente en el programa de vigilancia correspondiente
La materia orgánica se determinará mediante análisis de la composición elemental del material particulado procedente de la filtración de una muestra de agua a través de filtros de 0,7 micras de fibra de vidrio. Las muestras de agua serán recogidas dentro de las campañas oceanográficas realizadas para el programa EUT2. El carbono orgánico total se determina en la muestra de agua debidamente preservada mediante analizador TOC. |
•Muestras de agua a profundidades discretas de la columna de agua mediante botellas oceanográficas para el muestreo de los componentes planctónicos de menor tamaño (de virus a microplancton), incorporando sensores automáticos para la perfilación de la columna de agua (temperatura, salinidad, fluorescencia, oxígeno disuelto, radiación fotosintéticamente activa, materia en suspensión, pH).
•Redes de plancton de diferente luz de malla para el muestreo de los componentes del zooplancton (redes tipo Calvet, WP2 y Bongo –luz de malla de 40‐53, 200, 333 y 500 µm) y obtención de valores integrados en la columna de agua. No es necesario disponer de sistema de redes multi‐apertura dado que la profundidad de las estaciones raramente sobrepasará los 40 metros.
Se definirán distintos métodos de análisis de muestras dependiendo del tipo de indicador, ya que éste determina el grado requerido de resolución taxonómica y de agregación de las variables:
•HP/RT‐grupos funcionales: métodos tradicionales de identificación taxonómica y recuento (técnicas de microscopía). Posibilidad de utilizar técnicas de análisis automático acopladas a procedimientos de análisis de imagen (citometría de flujo, FlowCAM, ZooScan, ZooHD, LOPC, UPV…),
•HP‐abundancia/biomasa: para el fitoplancton, técnicas convencionales de análisis de clorofila (por ejemplo, espectrofluorometría) y más avanzadas de análisis de composición pigmentaria (HPLC). Para el zooplancton, técnicas de pesaje (estimación de peso seco de muestras retenidas en filtros tipo GFF). Fraccionamiento de las muestras por clases de tamaño previo procesado, lo que permite obtener información útil para definir índices de la comunidad de plancton que constituyen la base de algunos de los indicadores del grupo HP/RT‐grupos funcionales así como índices estructurales (espectros de tamaño) de la categoría de indicadores HP‐biodiversidad.
•HP‐biodiversidad: identificación de grupos taxonómicos a nivel de especie. La definición de los índices estructurales propuestos (índices de diversidad, de dominancia, de equidad) es más robusta mientras cuanto mayor número de grupos taxonómicos. Se debe considerar al menos la resolución a nivel de especie de los grupos de microfitoplancton y mesozooplancton. Se plantea la posibilidad de implementar técnicas moleculares para la definición de ‘unidades taxonómicas operacionales’
•Datos adicionales: el programa de seguimiento se enriquece con la incorporación de información relevante de imágenes satélite. |
Se recopilará la información entre las unidades administrativas competentes en cada uno de los indicadores asociadas a los objetivos. |
Se recopilará la información entre las unidades administrativas competentes en cada uno de los indicadores asociadas a los objetivos. |
Se utilizará la información recopilada en el portal Náyade para identificar las zonas baño con calidad insuficiente de agua y aquellas en las han tenido lugar episodios cortos de contaminación en la totalidad del periodo de estudio. Asimismo, se solicitará a las comunidades autónomas información en base a la legislación vigente sobre el cierre de zonas de producción de moluscos debido a la superación de los niveles establecidos para los microorganismos patógenos. Posteriormente se tratará de identificar las posibles fuentes de dicha contaminación, en base a la información recopilada sobre los vertidos tierra-mar. |
Para las demarcaciones noratlántica y sudatlántica, pertenecientes al Convenio OSPAR, la información de entradas de nutrientes al mar por vertidos directos y aportes desde ríos se produce y compila siguiendo las instrucciones del Programa RID de OSPAR (OSPAR CEMP guidelines for coordinated monitoring for eutrophication, CAMP and RID (Agreement 2016-05), Revised in 2018).
Para el resto de demarcaciones:
- los vertidos desde tierra se caracterizan en base a la información ofrecida por el Registro Estatal de Emisiones y Fuentes Contaminantes (Registro PRTR). No todas las instalaciones que realizan vertidos al mar están obligados a enviar información a este Registro, sino sólo aquellas que superan los umbrales que se especifican en el Real Decreto 508/2007, por el que se regula el suministro de información sobre emisiones del Reglamento E-PRTR y de las autorizaciones ambientales integradas, y sus modificaciones posteriores. La información que se ofrece no es, por tanto, exhaustiva, sino que tiene en cuenta las instalaciones más grandes. De este Registro, se seleccionan aquellos complejos que vierten al litoral, y se le asocian las cargas de nutrientes y contaminantes de las que han informado en el periodo de estudio. La definición de litoral es entendida en el mismo en sentido amplio, incluyendo también el dominio público marítimo-terrestre al que dan lugar las aguas de transición.
- Los aportes desde ríos se analizan con información facilitada por la Dirección General del Agua o las comunidades autónomas que recopilan información sobre el volumen de vertido y las cargas totales aportadas de los siguientes nutrientes: amonio, nitratos, fosfatos, nitrógeno total y fósforo total.
- Aportes desde acuíferos: es de destacar que, para abordar la problemática del Mar Menor, la Confederación Hidrográfica del Segura ha realizado un estudio sobre el aporte hídrico del acuífero a la laguna, y la concentración de los nutrientes en dicho flujo de agua. El objeto de este trabajo es el de añadir puntos de muestreo en una serie de pozos a la red de control (situados en una franja de 3 km desde el borde litoral hacia el interior), de forma que se monitorice adecuadamente el aporte de nutrientes por contaminación difusa al Mar Menor. Asimismo, la Región de Murcia está realizando aforos líquidos en las ramblas que descargan a la laguna, y la carga de nutrientes asociada, contribuyendo así a la monitorización de la escorrentía. |
Se consultará al Registro Estatal de Emisiones y Fuentes Contaminantes (PRTR) las emisiones al litoral tanto de DQO como de COT para aquellas instalaciones con obligación de aportar esta información. |
La información se obtiene los Planes hidrológicos de las demarcaciones hidrográficas, el Registro Estatal de Emisiones y Fuentes Contaminantes del Ministerio para la Transición Ecológica y el Reto Demográfico y Autorizaciones Ambientales Integradas. |
La información de vertidos de salmueras se obtiene de la información publicada en los Planes hidrológicos de las demarcaciones hidrográficas.
ACUAMED facilita datos de explotación de las desaladoras de agua de mar gestionadas por esta empresa pública. |
https://wedocs.unep.org/bitstream/handle/20.500.11822/34250/20wg482_10_eng.pdf?sequence=1&isAllowed=y |
CPR survey : https://www.cprsurvey.org/services/the-continuous-plankton-recorder/ Zooplankton net sampling (UNESCO) : https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000071517 |
Roger Harris, Peter Wiebe, Jürgen Lenz, Hein Rune Skjoldal and Mark Huntley. 2000. ICES Zooplankton Methodology Manual
Utermöhl, von H. 1931. Neue Wege in der quantitativen Erfassung des Planktons. (Mit besondere Beriicksichtigung des Ultraplanktons). Verh. Int. Verein. Theor. Angew. Limnol., 5, 567–595.
Marie, D., Partensky, F., Jacquet, S., Vaulot, D., (1997). Enumeration and cell cycle analysis of natural
populations of marine picoplankton by flow cytometry using the nucleic acid stain SYBR Green I. Appl. Environ. Microb., 63, 186-193.
Marie, D., Brussaard, C., Partensky, F., Vaulot, D. 1999. Flow cytometric analysis of phytoplankton,
bacteria and viruses. In Current Protocols in Cytometry. John Wiley & Sons, Inc., pp. 11.11.1- 11.11.15.
Fuhrman, J.A., Azam, F. (1982) Thymidine incorporation as a measure of heterotrophic bacterioplankton production in marine surface waters: evaluation and field results. Mar. Biol., 66, 109-120. doi: 10.1007/BF00397184
Sampling procedure has been described in Marasovic I., Krstulovic, N., Leder, N., Loncar, G., Precali, R., Šolic, M., Loncar,.G., Beg- Paklar, G., Bojanic, N., Cvitkovic, I., Dadic, V., Despalatovic, M., Dulcic, J., Grbec, B., Kušpilic, G., Nincevic-Gladan, Ž., P. Tutman, Ujevic, I., Vrgoc, N., Vukadin, P., Žuljevic, A. Coastal cities water pollution control project, Part C1: Monitoring and Observation System for Ongoing Assessment of the Adriatic sea under the Adriatic sea Monitoring Programme, Phase II. Interim report (IR), December, 2013. https://jadran.izor.hr/jadranski_projekt_2/MJERNE-METODE-I-OPREMA.pdf |
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso |
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso |
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso |
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso |
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso |
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso |
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso |
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso |
- Sistema a Rosette e bottiglie Niskin
- Retinata verticale WP2 per mesozooplancton Visual census per macrozooplancton gelatinoso |
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem obmocju je del spremljanja populacij ptic v okviru projektnih monitoringov in pa rednih popisov ptic na zašcitenih obmocjih za vrste, za katere je bilo opredeljeno posebno obmocje varstva Natura 2000. V okviru programa se spremljajo podatki o vrstni sestavi, številcnosti, številu gnezdecih parov, demografiji, obmocju razširjenosti in obsegu habitata za vrsto sredozemski vranjek (Phalacrocorax aristotelis).
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami:
Zadnje poročilo za Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin za leto 2019 je dostopno na povezavi: https://issuu.com/falco88/docs/monitoring_2019.
Protokol za monitoring sredozemskih vranjekov po metodi ECAS (transektni popis na morju) je dostopen na povezavi:
https://simarine-natura.ptice.si/wp-content/uploads/2016/10/C.1_AfterLIFEMonitoringMethod.pdf
Nadgraditev metodologije v okviru projektne naloge "Monitoring vranjeka v slovenskem morju 2020-2021:
https://www.ptice.si/publikacije/strokovna-porocila/2020-2/
Končno poročilo projekta SIMARINE je dostopno na povezavi:
https://simarine-natura.ptice.si/wp-content/uploads/2019/11/Acrocephalus_Shag_Marine-IBAs_Koce.pdf
Končno poročilo o monitoringu v letu 2020:
https://www.ptice.si/wp-content/uploads/2021/01/Vranjek_vmesno-porocilo_2020-11-13.pdf |
Program Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju je del spremljanja populacij ptic v okviru rednih popisov ptic na zaščitenih območjih za vrste, za katere je bilo opredeljeno posebno območje varstva Natura 2000. V okviru programa se spremljajo podatki o vrstni sestavi, številčnosti, številu gnezdečih parov, demografiji, območju razširjenosti in obsegu habitata za vrsti navadna čigra (Sterna hirundo) in mala čigra (Sterna albifrons).
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami:
Zadnje poročilo za Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin za leto 2019 je dostopno na povezavi: https://issuu.com/falco88/docs/monitoring_2019 |
Program Monitoring morskih sesalcev je del spremljanja populacij morskih sesalcev v okviru več projektnih nalog in monitoringov. V okviru programa se spremljajo podatki o porazdelitvi in številčnosti populacije, obseg habitata, prisotnost mladičev, vedenje in potencialne interakcije z ribolovnimi orodji ali pomorskim prometom za vrsto velika pliskavka (Tursiops truncatus).
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami:
Poročilo Monitoringa delfinov za poročevalsko obdobje 2013-2018 je dostopen na povezavi:
http://www.ribiski-sklad.si/f/docs/Dokumenti/Monitoring_delfinov_za_porocevalsko_obdobje_2013-2018.pdf
Poročilo o rezultatih popisa ASI v okviru ACCOBAMS, vključno z metodologijo, je dostopno na povezavi:
https://accobams.org/wp-content/uploads/2019/04/MOP7.Inf33_ASI-Technical-Reports.pdf |
Program Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice je del spremljanja populacij rib v okviru monitoringa, ki se izvaja v okviru Strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), kjer so navedene tudi podrobnejše metodologije. V okviru programa se spremlja smrtnost (prilov) za naslednje ciljne vrste: električni morski skat (Torpedo marmorata), zvezdasta raža (Raja asterias), navadni morski golob (Myliobatis aquila), mol (Merlangius merlangus), molič (Trisopterus minutus) in kovač (Zeus faber). Sestava prilova je naključna in ne zagotavlja vsakokratnega spremljanja vseh ciljnih vrst s seznama. |
Program Monitoring obalnih rib se izvaja v okviru projektnih nalog in monitoringov, ki se izvajajo v okviru dveh strategij in pripadajočih programov, kjer so navedene podrobnejše metodologije. V okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programa Monitoring bentoških habitatnih tipov se spremlja številčnost populacije in obseg habitata za obalno ribjo združbo.
V okviru strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), in programa Monitoring rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, se spremlja smrtnost (prilov). Sestava prilova je naključna in ne zagotavlja vsakokratnega spremljanja vseh ciljnih vrst.
Poročila z opisanimi metodologijami
Metodologija za oceno obalne ribje združbe kot celote je opisana v poročilu Orlando-Bonaca in sod. (2013). |
Program Monitoring obalnih glavonožcev je del spremljanja populacij glavonožcev v okviru monitoringa, ki se izvaja v okviru Strategije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (D3), kjer so navedene tudi podrobnejše metodologije. V okviru programa se spremlja smrtnost (lov in prilov) za naslednje ciljne vrste: sipa (Sepia officinalis), kratkoplavuti ligenj (Illex coindetii), pritlikavi ligenj (Alloteuthis media), ligenj (Loligo vulgaris), moškatna hobotnica (Eledone moschata), mala sipa (Sepia elegans). Za vrste glavonožcev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene, se spremlja tudi število osebkov in velikost telesa. Sestava lova in prilova je naključna in ne zagotavlja vsakokratnega spremljanja vseh ciljnih vrst. |
Program Monitoring habitata vodnega stolpca je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več že obstoječih strategij in programov spremljanja, kjer so navedene podrobnejše metodologije. V okviru tega programa se izvaja spremljanje značilnosti habitatnega tipa pelagičnega habitata, ki je kot edini prisoten v morskih vodah Republike Slovenije, in sicer Vodni stolpec s sezonsko temperaturno razslojenostjo in zmanjšano slanostjo (A7.62).
V okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programov Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev, strategije Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) in programov Monitoring naseljenih tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih, in Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in habitatne tipe ter strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring klorofila a v vodnem stolpcu in Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu se spremljajo sestava, številčnost ali biomasa (prostorska in časovna variabilnost) vrst, ki so del vodnega stolpca. V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring hranil v vodnega stolpcu in Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca ter v okviru strategije Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programa Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) se spremljajo fizikalne, kemijske in hidrološke značilnosti habitata vodnega stolpca. V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring klorofila a v vodnem stolpcu in Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu se spremljata koncentracija klorofila a in pogostost cvetenja planktona. |
Program Monitoring bentoških habitatnih tipov je del spremljanja značilnosti habitata v okviru projektnih nalog. V okviru tega programa se spremlja obseg območja presoje, ki je fizično izgubljen, obseg območja presoje s fizičnimi motnjami v kvadratnih kilometrih, vrstna sestava in številčnost vrst morskih trav, obrežne ihtiofavne in pridnenih nevretenčarjev ter obseg habitata za naslednje bentoške habitatne tipe: litoralno skalovje (MA1), litoralni sediment (MA3, MA4, MA5, MA6), infralitoralno kamnito dno (MB1), infralitoralni pesek in mulj (MB5, MB6), cirkalitoralni biogeni grebeni (MC2), cirkalitoralni grobi sediment in pesek (MC3, MC5) in cirkalitoralni mulj (MC6).
V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programov Monitoring združb makrofitov in Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov se spremljajo bentoški nevtetenčarji sedimentnega dna (M-AMBI) in makrobentoške alge (EEI-c) skladno z ODV.
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami
Poročilo o kartiranju morskih habitatnih tipov NATURA 2000 v slovenskem morju, vključno z metodologijo, je dostopno na povezavi:
http://www.ribiski-sklad.si/f/docs/Dokumenti/koncno_porocilo_430-83-2017.pdf |
Program Monitoring kemijskih značilnosti je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več že obstoječih strategij in programov spremljanja, kjer so navedene podrobnejše metodologije.
V okviru strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programa Monitoring hranilnih snovi v vodnem stolpcu poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti dušikovih in fosforjevih hranil, v okviru programa Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti koncentracij raztopljenega kisika. V okviru spremljanja splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV se spremljata tudi pH in slanost morske vode, kar je navedeno v Programu monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021.
Rezultati programa monitoringa zadnjih let so dostopni na spletnih straneh:
- podatki: https://www.arso.gov.si/vode/podatki/
- poročila: https://www.arso.gov.si/vode/morje/ |
Program Monitoring fizikalnih značilnosti je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več projektnih nalog in monitoringov.
Do leta 2016 se je spremljanje prostorske in časovne variabilnosti batimetrije izvajalo v okviru projektnih nalog (lasersko snemanje globin morja v priobalnem območju, posamezni drugi deli slovenskega morja: Koprski zaliv, sipina v Piranskem zalivu in podvodni izviri med Izolo in rtom Ronek, izdelava batimetričnega modela slovenskega morja), od leta 2016 pa potekajo meritve morskega dna v visoki ločljivosti. V okviru spremljanja prostorske in časovne variabilnosti morfologije dna so bile izmere nazadnje narejene leta 2010 in se posodabljajo po potrebi. V okviru spremljanja prostorske in časovne variabilnosti substrata morskega dna sta se leta 2017 naredila opis in ocena spremenjenosti strukture substrata obalnega pasu morja.
Na hidroloških merilnih mestih hidrološkega monitoringa na rekah se spremlja tudi pretok vode (sočasno z višino vodne gladine in temperaturo vode). Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje hidrografskih razmer je navedena v okviru Programa hidrološkega monitoringa površinskih voda za obdobje 2016–2020.
Spremljanje prosojnosti morske vode je del spremljanja splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda skladno z ODV. Podrobnejša vsebina metodologije za spremljanje prosojnosti morske vode kot del monitoringa spremljanje splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti v okviru spremljanja stanja za oceno ekološkega stanja površinskih voda po ODV je navedena v Programu monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021.
V okviru strategije Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programa Monitoring hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti temperature, valovanja, tokovanja in naraščanja gladine morja.
V okviru strategije Monitoring podvodnega hrupa (D11) ter programov Monitoring antropogenega impulznega podvodnega hrupa v vodi in Monitoring antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega podvodnega hrupa v vodi poteka spremljanje prostorske in časovne variabilnosti podvodnega hrupa. |
Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistemov je del spremljanja značilnosti habitata v okviru več že obstoječih strategij in programov spremljanja, kjer so navedene podrobnejše metodologije. V okviru tega programa se spremljajo struktura pelagične in bentoške združbe, povezave med habitati in vrstami morskih ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev. V okviru strategije Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programov Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev, Monitoring habitata vodnega stolpca in Monitoring bentoških habitatnih tipov, ter strategije Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programa Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov, v okviru katerih se spremlja struktura pelagične in bentoške združbe ter povezave med habitati in vrstami morskih ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev. |
|||
Quality control |
Described in game fund and fauna Service monitoring records.
As described in recommended methodology.
QUASIMEME External validation system and internal lab quality control.
Biodiversity - Sea bed habitats: Monitoring Quality Control: as described in Antoniadis et al. (2020) |
JGOFSL1-Joint Global Ocean Flux Study core measurement protocols (JGOFSFSL1, QUASIMEM); inter-calibraciones entre expertos para las determinaciones taxonómicas.
Otros controles de calidad: controles de calidad con base en las distribuciones estadísticas de las métricas analizadas (es decir, determinación de “outliers”).
|
Other quality checks: That applied by the competent authorities in the execution of the activity.
|
Other quality checks: That applied by the competent authorities in the execution of the activity.
|
Other quality checks: That applied by the competent authority in the execution of the activity.
|
For the sampling carried out as part of the WFD monitoring programme, the competent authority will follow. For the rest of the sampling and analysis, actual validation will be carried out.
|
Actual validation will be carried out.
|
⢠for organic carbon a real validation is carried out.
|
JGOFSL1-Joint Global Ocean Flux Study core measurement protocols (JGOFSFSL1, QUASIMEM); inter-calibraciones entre expertos para las determinaciones taxonómicas.
Otros controles de calidad: controles de calidad con base en las distribuciones estadísticas de las métricas analizadas (es decir, determinación de “outliers”).
|
Internal controls will be implemented to review documentation by the Responsible Authority (MITERD, through the Subdirectorate-General for the Protection of the Sea).
|
Internal controls will be implemented to review documentation by the Responsible Authority (MITERD, through the Subdirectorate-General for the Protection of the Sea).
|
Other quality checks: That applied by the competent authority in the execution of the activity.
|
Other quality checks: That applied by the competent authority in the execution of the activity.
|
Other quality checks: That applied by the competent authority in the execution of the activity.
|
Other quality checks: That applied by the competent authorities in the execution of the activity.
|
Other quality checks: That applied by the competent authorities in the execution of the activity.
|
Ifremer (opérateur de surveillance suivi DCE REPHY et campagnes optimisées DCSMM) dispose de la certification ISO 9001,tous sites et toutes activités. Le référentiel qualité du SOMLIT est fondé sur la norme ISO 17025. Pour MOOSE, qualification des données en temps réels réalisée selon les standards de CORIOLIS et qualification des données en différé pour les données de campagnes océanographiques (standards GO-SHIP) et de mouillages (standards OceanSITES).
|
Ifremer (opérateur de surveillance suivi DCE REPHY et campagnes optimisées DCSMM) dispose de la certification ISO 9001,tous sites et toutes activités. Le référentiel qualité du SOMLIT est fondé sur la norme ISO 17025. Pour MOOSE, qualification des données en temps réels réalisée selon les standards de CORIOLIS et qualification des données en différé pour les données de campagnes océanographiques (standards GO-SHIP) et de mouillages (standards OceanSITES).
|
Ifremer (opérateur de surveillance suivi DCE REPHY et campagnes optimisées DCSMM) dispose de la certification ISO 9001,tous sites et toutes activités. Les données CPR sont qualifiées en interne par les experts en taxinomie du MBA (Marine biological Association de Plymouth). Pour MOOSE, qualification des données en temps réels réalisée selon les standards de CORIOLIS et qualification des données en différé pour les données de campagnes océanographiques (standards GO-SHIP) et de mouillages (standards OceanSITES).
|
As used in the reported monitoring method.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
I dati di monitoraggio sono raccolti secondo standard informativi elaborati e condivisi con i soggetti attuatori che definiscono le informazioni da trasmettere in termini di formato (testo, numerico, data, etc.), valori ammissibili secondo liste predefinite (liste di contaminanti, specie, habitat, etc.), univocità dei codici utilizzati e relazione tra oggetti (stazioni/campioni, area/sito/transetto, etc.). Un primo livello di controllo formale della qualità del dato viene effettuato in automatico sul SIC – Sistema Informativo Centralizzato rispetto alla conformità dei dati forniti e rispetto a quanto richiesto dallo standard informativo. Un secondo livello di controllo della qualità si avvale di strumenti di analisi statistica volti ad identificare eventuali valori anomali o fuori scala, rimettendo al giudizio esperto il controllo di qualità complessivo del dato. Nel secondo livello ci si avvale di criteri di valutazione condivisi con i soggetti attuatori.
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo.
|
Podatek ni na voljo
|
Podatek ni na voljo
|
Data management |
DFMR database "THETIS".
|
Gestión de datos: dado el volumen de información que se espera obtener, es necesario disponer de un sistema eficiente de organización y almacenamiento de los datos como parte integrada en el programa de seguimiento, integrando información procedente de los programas propuestos para el descriptor D7 y de los descriptores del tópico de biodiversidad en hábitats pelágicos, así como la acidificación.
|
Afin de référencer les dispositifs de collecte et de surveillance, les données répertoriées dans le cadre de la DCSMM sont intégrées dans les systèmes d'information de la DCSMM (en particulier le référencement des métadonnées). Elles sont également remises à disposition (sous réserve des droits de diffusion) via le Système d'Information sur le Milieu Marin (SIMM; https://www.milieumarinfrance.fr). Le système d'information a pour objectif de faciliter le partage et la diffusion des données sur le milieu marin. Pour cela, il s'appuie sur les banques de données et les systèmes d'information déjà organisés sur ce domaine, et en crée de nouveaux. Plus largement, le SIMM fédère les acteurs des données publiques sur le milieu marin (services de l'État et des collectivités, établissements publics, etc.).
|
Afin de référencer les dispositifs de collecte et de surveillance, les données répertoriées dans le cadre de la DCSMM sont intégrées dans les systèmes d'information de la DCSMM (en particulier le référencement des métadonnées). Elles sont également remises à disposition (sous réserve des droits de diffusion) via le Système d'Information sur le Milieu Marin (SIMM; https://www.milieumarinfrance.fr). Le système d'information a pour objectif de faciliter le partage et la diffusion des données sur le milieu marin. Pour cela, il s'appuie sur les banques de données et les systèmes d'information déjà organisés sur ce domaine, et en crée de nouveaux. Plus largement, le SIMM fédère les acteurs des données publiques sur le milieu marin (services de l'État et des collectivités, établissements publics, etc.).
|
Afin de référencer les dispositifs de collecte et de surveillance, les données répertoriées dans le cadre de la DCSMM sont intégrées dans les systèmes d'information de la DCSMM (en particulier le référencement des métadonnées). Elles sont également remises à disposition (sous réserve des droits de diffusion) via le Système d'Information sur le Milieu Marin (SIMM; https://www.milieumarinfrance.fr). Le système d'information a pour objectif de faciliter le partage et la diffusion des données sur le milieu marin. Pour cela, il s'appuie sur les banques de données et les systèmes d'information déjà organisés sur ce domaine, et en crée de nouveaux. Plus largement, le SIMM fédère les acteurs des données publiques sur le milieu marin (services de l'État et des collectivités, établissements publics, etc.).
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
Data access |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Related indicator/name |
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||
Contact |
VINCENT Dorothee |
VINCENT Dorothee |
VINCENT Dorothee |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
References |
Argyrou, M., Aplikioti, M., Marcou, M., & Stavrou, P. (2011). Πρόγραμμα παρακολούθησης παράκτιων υδάτων σύμφωνα με το Άρθρο 8 της Οδηγίας Πλαίσιο για τα Νερά (ΟΠΥ, 2000/60/ΕΚ) (p. 26). Nicosia, Cyprus: Department of Fisheries and Marine Research. Pergent G., 2007. Protocol for the setting up of
Posidonia meadows monitoring systems. « MedPosidonia » Programme / RAC/SPA - TOTAL Corporate Foundation for Biodiversity and the Sea; Memorandum of Understanding N°21/2007/RAC/SPA_MedPosidonia NautilusOkianos: 24p + Annexes. |
Zadnje poročilo za Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin za leto 2019 je dostopno na povezavi: https://issuu.com/falco88/docs/monitoring_2019 |
Orlando-Bonaca, M., O. Bajt, B. Čermelj, D. Deželjin, J. Francé, T. Kogovšek, N. Kovač, L. Lipej, V. Malačič, A. Malej, B. Mavrič, P. Mozetič, A. Ramšak, M. Šiško, T. Tinta in V. Turk. 2013. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES). Zaključno poročilo za leto 2013. Poročila 148. Morska Biološka Postaja, Nacionalni Inštitut za Biologijo, Piran, 201 str. |
Program Monitoring habitata vodnega stolpca je povezan z:
- strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se
prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem
območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice,
Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev,
- strategijo Monitoring tujerodnih vrst organizmov (D2) in programoma Monitoring naseljenih
tujerodnih vrst organizmov, zlasti invazivnih, in Monitoring vplivov tujerodnih vrst na vrste in
habitatne tipe,
- strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programi Monitoring hranil v vodnem stolpcu,
Monitoring raztopljenega kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca, Monitoring klorofila a v
vodnem stolpcu in Monitoring cvetenja škodljivih alg v vodnem stolpcu,
- strategijo Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer (D7) in programom Monitoring
hidrografskih sprememb morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem
pasu). |
Poročila o rezultatih, vključno z metodologijami
- HARPHA SEA (2014). Izboljšana batimetrija in topografija morja vključ no s 3D posnetkom obale ter določitvijo obalnih linij za potrebe izvajanja Morške direktive. Koper, 22 str.
- HARPHA SEA (2014). Zajem naravnih geomorfoloških značilnosti morskega dna, analiza antropogenih fizičnih poškodb morskega dna in klasifikacija tipov morskega dna z določitvijo obsežnejšega morskega rastja na morskem dnu. Koper, 48 str.
- Zupančič G., Gorjanc S., Caserman H., Popit A., Kristan U. (2018) III Razvoj metodologij za področje morskega okolja, III/10 Nadgradnja metodologij za začetno presojo stanja morskega okolja (razen socioekonomske analize): podnaloga 1:b) Pregled in posodobitev fizikalnih in kemijskih lastnosti morskih voda, Inštitut za vode RS, 196 str.
- Peterlin, M., URBANIČ, G. 2017. Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije : nadgradnja metodologij za začetno presojo stanja morskega okolja (razen socioekonomske analize) - fizično preoblikovanje obale - indeks morfološka spremenjenost obale morja (MISO-M). Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 31 str.
- Program hidrološkega monitoringa površinskih voda za obdobje 2016–2020: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%20hidrolo%C5%A1kega%20monitoringa%20povr%C5%A1inskih%20voda%202016-2020.pdf
- Program monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda za obdobje 2016 do 2021: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%202016%20do%202021_SPLET_kon%C4%8Dna.pdf
- Rezultati programa monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda:
https://www.arso.gov.si/vode/podatki/
https://www.arso.gov.si/vode/morje/ |
Vse reference (podatki, poročila) kot navedeno:
Program Monitoring bioloških značilnosti in funkcij ekosistema je povezan s strategijo Monitoring biotske raznovrstnosti (D1, D4, D6) in programi Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v bentoškem območju, Monitoring ptic, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju, Monitoring morskih sesalcev, Monitoring pridnenih rib kontinentalne ravnice, Monitoring obalnih rib in Monitoring obalnih glavonožcev, Monitoring habitata vodnega stolpca in Monitoring bentoških habitatnih tipov, ter strategijo Monitoring pojava evtrofikacije (D5) in programom Monitoring združb makrofavne bentoških habitatnih tipov. |